Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

10. Kulturna ambasada Palestine

22.09.2021


Tridnevni niz dogodkov z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe

Izraelsko-palestinski spor je ideološko tako zapleten, da njegove razrešite po mnenju nekaterih morda nikoli ne bo – če pa že, bo morala biti zelo inovativna. Hkrati je ta puščavska pokrajina sveta in v svoji praznini zna biti meditativno tiha. Je navdih umetnicam in umetnikom. Prav zemlja ima za tamkajšnje prebivalce velik pomen, in tako so jo kot osrednjo temo izbrali za letošnjo, 10.  Kulturno ambasado Palestine – tridnevni niz dogodkov, ki z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe. Že včeraj so v Galeriji Janeza Boljke v Ljubljani odprli razstavo fotografij in slikarskih reprodukcij.

Na reprodukcijah slik v tehniki akrila na platnu z zgovornim naslovom Nenaravna pokrajina na primer vidimo oranžnorjavo in zeleno naravo, po kateri se v dolgih, kačastih potezah vleče siv okupacijski zid. Slikar Khaled Hourani pa je tudi pisatelj, komentator in, kot so ga označili, kritični glas iz Palestine. Letošnja gostja, aktivistka in študentka iz Gaze Fidaa Zaanin, poudari, da te k aktivizmu žene tvoj lasten obstoj. Dejstvo, da si Palestinec, to zahteva od tebe. Od umetnikov, od vseh.

''Vse, kar se je zgodilo z odvzeto zemljo, je oblikovalo našo preteklost, oblikuje prihodnost in naš vsak dan. Zato sem prišla v Ljubljano na ta dogodek, ker gradi most med Slovenijo in Palestino. Poglejte, že v času britanskega kolonializma so v naši deželi začeli graditi judovska naselja. Ljudje so z vsega sveta migrirali sem, Palestinci pa postajali begunci, ki so bežali v Sirijo, Libanon, Jordanijo, celo v Evropo. Leta 1948 se je zgodil prelomni trenutek, ki mu pravimo Nákba – katastrofa. Ukradli so nam hiše, kmetije, ljudi so metali iz njihovih domov, jih pobijali, tudi otroke in nosečnice. Vse to je povezano z zemljo in pravico, kdo lahko ostane in živi na tej zemlji. Nobenega drugega razloga torej nimam, da sem politično aktivna, kot to, da sem Palestinka.''

Fidaa Zaanin, ki je za to priložnost pripotovala iz Berlina, kamor se je pred nedavnim preselila, se bo danes ob 18.30 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani udeležila osrednjega pogovora z naslovom Palestinska zemlja: kjer se vse začne in konča. V Videokonferenci pa bosta gosta iz Ramale palestinski aktivist in podiplomski študent Eyad Taamallah ter njegov oče Fareed, novinar in soustanovitelj prostovoljske iniciative Sharake.

''Za Palestince zemlja ni le vir hrane, temveč simbol upora, svobode, suverenosti, kmete pa se razume kot branitelje te zemlje in hrane, hkrati pa kot borce za svobodo. Ne mučijo se torej le s pridelovanjem, ampak prav z zaščito kmetij in ozemlja pred izraelsko vojsko. Neoliberalna ekonomija, katere posledica je uvažanje poceni izdelkov iz Izraela na palestinski trg, postavlja naše male pridelovalce v težak položaj. Kot odziv na to smo ustanovili iniciativo Sharake, ki v arabščini pomeni partnerstvo. Usmerjeni smo v ohranjanje pristne palestinske agrikulture dediščine. Vzpostavljamo direktno vez med malimi kmeti in potrošniki, organiziramo poletne tržnice, ljudi ozaveščamo o pomenu etične in lokalne potrošnje. Menim, da je bistveno ohranjati lokalna semena in vzdrževati dobro, pošteno in čisto hrano.''

Da je vez med Palestinci in Palestinkami ter njihovo zemljo vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami, pa so zapisali ob dokumentarnem filmu Črka v besedi oljka, ki ga bodo predvajali po nocojšnjem pogovoru. Prikaže filmarja, ki želi prebivalcem v težje dostopnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Še en film si bo mogoče ogledati jutri v Slovenski kinoteki: z mednarodno nagrajevanim celovečercem Granatna jabolka in mira ter pozneje pogovorom s filmsko kritičarko Petro Meterc bodo namreč sklenili letošnjo Kulturno ambasado Palestine, ki jo pripravlja Gibanje za pravice Palestincev.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

10. Kulturna ambasada Palestine

22.09.2021


Tridnevni niz dogodkov z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe

Izraelsko-palestinski spor je ideološko tako zapleten, da njegove razrešite po mnenju nekaterih morda nikoli ne bo – če pa že, bo morala biti zelo inovativna. Hkrati je ta puščavska pokrajina sveta in v svoji praznini zna biti meditativno tiha. Je navdih umetnicam in umetnikom. Prav zemlja ima za tamkajšnje prebivalce velik pomen, in tako so jo kot osrednjo temo izbrali za letošnjo, 10.  Kulturno ambasado Palestine – tridnevni niz dogodkov, ki z likovno in filmsko ustvarjalnostjo, literaturo, pogovori in kulinariko daje glas palestinski plati zgodbe. Že včeraj so v Galeriji Janeza Boljke v Ljubljani odprli razstavo fotografij in slikarskih reprodukcij.

Na reprodukcijah slik v tehniki akrila na platnu z zgovornim naslovom Nenaravna pokrajina na primer vidimo oranžnorjavo in zeleno naravo, po kateri se v dolgih, kačastih potezah vleče siv okupacijski zid. Slikar Khaled Hourani pa je tudi pisatelj, komentator in, kot so ga označili, kritični glas iz Palestine. Letošnja gostja, aktivistka in študentka iz Gaze Fidaa Zaanin, poudari, da te k aktivizmu žene tvoj lasten obstoj. Dejstvo, da si Palestinec, to zahteva od tebe. Od umetnikov, od vseh.

''Vse, kar se je zgodilo z odvzeto zemljo, je oblikovalo našo preteklost, oblikuje prihodnost in naš vsak dan. Zato sem prišla v Ljubljano na ta dogodek, ker gradi most med Slovenijo in Palestino. Poglejte, že v času britanskega kolonializma so v naši deželi začeli graditi judovska naselja. Ljudje so z vsega sveta migrirali sem, Palestinci pa postajali begunci, ki so bežali v Sirijo, Libanon, Jordanijo, celo v Evropo. Leta 1948 se je zgodil prelomni trenutek, ki mu pravimo Nákba – katastrofa. Ukradli so nam hiše, kmetije, ljudi so metali iz njihovih domov, jih pobijali, tudi otroke in nosečnice. Vse to je povezano z zemljo in pravico, kdo lahko ostane in živi na tej zemlji. Nobenega drugega razloga torej nimam, da sem politično aktivna, kot to, da sem Palestinka.''

Fidaa Zaanin, ki je za to priložnost pripotovala iz Berlina, kamor se je pred nedavnim preselila, se bo danes ob 18.30 v Vodnikovi domačiji v Ljubljani udeležila osrednjega pogovora z naslovom Palestinska zemlja: kjer se vse začne in konča. V Videokonferenci pa bosta gosta iz Ramale palestinski aktivist in podiplomski študent Eyad Taamallah ter njegov oče Fareed, novinar in soustanovitelj prostovoljske iniciative Sharake.

''Za Palestince zemlja ni le vir hrane, temveč simbol upora, svobode, suverenosti, kmete pa se razume kot branitelje te zemlje in hrane, hkrati pa kot borce za svobodo. Ne mučijo se torej le s pridelovanjem, ampak prav z zaščito kmetij in ozemlja pred izraelsko vojsko. Neoliberalna ekonomija, katere posledica je uvažanje poceni izdelkov iz Izraela na palestinski trg, postavlja naše male pridelovalce v težak položaj. Kot odziv na to smo ustanovili iniciativo Sharake, ki v arabščini pomeni partnerstvo. Usmerjeni smo v ohranjanje pristne palestinske agrikulture dediščine. Vzpostavljamo direktno vez med malimi kmeti in potrošniki, organiziramo poletne tržnice, ljudi ozaveščamo o pomenu etične in lokalne potrošnje. Menim, da je bistveno ohranjati lokalna semena in vzdrževati dobro, pošteno in čisto hrano.''

Da je vez med Palestinci in Palestinkami ter njihovo zemljo vsaj tako trdna kot med oljko, njenimi koreninami in vejami, pa so zapisali ob dokumentarnem filmu Črka v besedi oljka, ki ga bodo predvajali po nocojšnjem pogovoru. Prikaže filmarja, ki želi prebivalcem v težje dostopnih vaseh na okupiranem Zahodnem bregu omogočiti ogled filma. Še en film si bo mogoče ogledati jutri v Slovenski kinoteki: z mednarodno nagrajevanim celovečercem Granatna jabolka in mira ter pozneje pogovorom s filmsko kritičarko Petro Meterc bodo namreč sklenili letošnjo Kulturno ambasado Palestine, ki jo pripravlja Gibanje za pravice Palestincev.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov