32. Liffe ima neformalni pečat ženskega festivala. V mednarodnem festivalskem krogotoku se je prav tako skokovito povečala vidnost avtoric, pojasnjuje programski direktor Liffa.

Danes se začenja 32. ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe. Do 21. novembra bo več kot polovica od skupno 79 filmov na voljo za spletni ogled, sicer pa bodo filme predvajali v devetih kinodvoranah v Ljubljani, Celju, Mariboru in Novem mestu. Na prvih treh sporedih nacionalnega radia bomo ob delavnikih vse do konca Liffa – z izjemo petkov, ko se bomo festivalu posvetili v oddajah Gremo v kino – objavljali dnevne Kronike Liffa. Prvo je s servisnimi informacijami ob odprtju Liffa opremil Urban Tarman.

Liffe bo tradicionalno ponudil jagodni izbor filmov z največjih festivalov od berlinskega, rotterdamskega, canskega in karlovarskega do beneškega, in ob tem še kinotečni, retrospektivni, kratkometražni in otroški program. Ponudba bo raznolika in kakovostna, to obiskovalci že vedo in od Liffa tudi pričakujejo. Programski direktor Simon Popek takole opisuje nocojšnji otvoritveni film Pravi moški nemške režiserke in igralke Marie Schrader:

To je zelo kakovosten in aktualen film o umetni inteligenci; o tem, ali lahko človek razvije razmerje z androidom. Gre za zgodbo o znanstvenici, ki je potisnjena v takšen eksperiment. Letošnji Liffe ima, če se tako izrazim, neformalni pečat ženskega festivala: tudi v mednarodnem festivalskem krogotoku smo opazili, da se je skokovito povečala zastopanost avtoric. Otvoritveni film govori o pravem moškem, ampak režirala ga je ženska.

Kot smo poročali v informativnih oddajah, so se v ponedeljek spremenili omejitveni ukrepi za kulturne prireditve v dvoranah s sedišči in to je tik pred zdajci terjalo reorganizacijo programa, ki ga v ljubljanskem Cankarjevem domu sicer snujejo več mesecev.

Zasedenost kinodvoran je po novem polovična, zato so že poiskali nadomestne projekcije za filme, ki so poželi največ zanimanja v predprodaji: za Francosko depešo na Liffu vselej priljubljenega Wesa Andersona, za Vzporedni materi španskega cineasta Pedra Almodovarja in, kot se obeta, za novo slovensko filmsko uspešnico, pod katero se podpisujeta režiserka Tijana Zinajić in scenaristka Iza Strehar; to je film Prasica, slabšalni izraz za žensko.

V dogovoru z distributerji smo dodali pet predstav za te tri filme. S filmom Prasica, slabšalni izraz za žensko je manj težav, ker je na voljo za ogled tudi prek spleta, medtem ko za filma Wesa Andersona in Pedra Almodovarja te možnosti ni.

 Število spletnih vstopnic na platformi videa na zahtevo so omejili na 400 za posamezen naslov; pri določenih filmih bo številka še nižja. Spletni ogled je dražji od obiska kinodvorane, saj ocenjujejo, da bo film videl več kot en kupec. Bistvo filmskega festivala, tako največjih kot ljubljanskega mednarodnega, ostajajo projekcije v kinodvoranah. Obiskovalce šestih ljubljanskih kinodvoran ter treh v Celju, Mariboru in Novem mestu Simon Popek ob tem poziva, naj v kino pridejo prej kot običajno, saj bodo ob vhodu dosledno preverjali PCT pogoj in osebni dokument.

Prosimo za razumevanje. Mislim, da za občinstvo največji izziv ne bo PCT pogoj z osebno izkaznico, ampak dejstvo, da [zaradi zmanjšane kapacitete dvoran, op.] ne bo veljal sedežni red. 

Tudi letos bo na Liffu širok nabor domačih filmov. Videti bo mogoče 10 celovečernih in kratkih filmov, pri katerih so sodelovali slovenski producenti ali ustvarjalci. Po svetovni premieri v Karlovih Varih bo danes v Mariboru slovenska predpremiera novega filma režiserja Olma Omerzuja. Atlas ptic je zanimiv obrat v njegovi ustvarjalni poti, ki ohranja zanj značilen humor. Glavni lik, ostareli lastnik češke tovarne, skopuški Ivo, doživi infarkt, a ko se izkaže, da je izginil njegov denar, vstane od mrtvih. Olmo Omerzu:

Pri režiranju sem se osredotočil na nekaj tem. Med njimi je izguba nadzora nad lastnim življenjem, ki jo doživi glavni lik. To je v tem filmu ključno: prva polovica filma je zato nekakšna detektivka, druga pa portret frustracije.

V ljubljanskem Kinu Komuna je danes na sporedu eden od najbolj pričakovanih filmov beneškega festivala, biografski film Pabla Larraína. Film Spencer se odvije med božičnim koncem tedna v 90. letih, ki ga je Lady Di preživela z britansko kraljevo družino. To so bili dnevi, ko se je odločila, da bo končala zakon s princem Charlesom.

 Čeprav je ljudi okoli sebe podpirala s posebno energijo in bila njihova družabnica, je pri njej žalostno to, da se je sama ob tem počutila zelo izključeno in osamljeno.  

… je povedala Kristen Stewart, ki igra princeso Diano. Spencer že prihaja na redni spored naših kinematografov.