Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stara in sodobna glasba v Komornem studiu z deli Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka, Johanna Sebastiana Bacha, Calliope Tsoupaki in Petra Šavlija.
Iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 22. koncert v Komornem studiu. Solistični recital bo v znamenju skladb za kljunaste flavte od 16. do 21. stoletja, ki jih bo predstavila flavtistka Mateja Bajt na kljunastih flavtah.
Mateja Bajt od leta 2005 poučuje kljunaste flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je postala leta 2009 prva docentka v programu univerzitetnega študija kljunaste flavte. Ugledna glasbenica je z odliko končala magistrski študij kljunaste flavte na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorju Hansu Marii Kneihsu, nato pa še študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi za kljunaste flavte. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov, predvsem tria kljunastih flavt Le Phéníx, koncertira v Sloveniji in drugod po Evropi.
Mateja Bajt: ''Literatura glasbe za kljunaste flavte obsega časovni razpon od 13. do 18. stoletja, z oživljanjem stare glasbe v 20. stoletju pa je ta instrument postal ponovno zanimiv za izvajalce, skladatelje in tudi izdelovalce instrumentov, ki so po vzoru ohranjenih starih historičnih instrumentov izdelovali nove. Z dolgoletnim študijem kljunaste flavte sem vse bolj spoznavala lepoto in razsežnosti ter sporočilnost stare glasbe, kar me je popolnoma prevzelo. Hkrati sem vedno z zanimanjem študirala tudi sodobno glasbo. Veliko skladb je nastalo v zadnjih sedemdesetih letih, mnoge od njih odkrivajo nove možnosti instrumenta, presegajo meje instrumenta s sodobnimi tehnikami in z improvizacijo, kombinirajo zvok z elektroakustičnimi mediji in podobno. Izvajanje sodobne glasbe na renesančnih in baročnih kljunastih flavtah mi pomeni velik glasbeni in umetniški izziv, saj skladbe s historičnimi uglasitvami in arhaičnim tonom pridobijo še več globine, zvočne barvitosti in karakternih nians. Tako se na čudovit način poveže staro z novim. ''
Mateja Bajt bo na solističnem recitalu predstavila spored petih skladb za kljunaste flavte: renesančnega skladatelja iz 16. stoletja Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka iz zgodnjega baroka 17. stoletja, Partito za flavto solo znamenitega ustvarjalca v poznem baroku Johanna Sebastiana Bacha iz prve polovice 18. stoletja ter sodobni deli: Svitanje za renesančno altovsko flavto iz leta 1994 grške skladateljice Calliope Tsoupaki, ki uspešno ustvarja v Amsterdamu, ter slovenskega skladatelja Petra Šavlija, čigar skladba Taščica bo tokrat prvič zaživela na solističnih baročnih kljunastih flavtah v izvedbi Mateje Bajt, za katero je skladbo tudi napisal.
Stara in sodobna glasba v Komornem studiu z deli Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka, Johanna Sebastiana Bacha, Calliope Tsoupaki in Petra Šavlija.
Iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 22. koncert v Komornem studiu. Solistični recital bo v znamenju skladb za kljunaste flavte od 16. do 21. stoletja, ki jih bo predstavila flavtistka Mateja Bajt na kljunastih flavtah.
Mateja Bajt od leta 2005 poučuje kljunaste flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je postala leta 2009 prva docentka v programu univerzitetnega študija kljunaste flavte. Ugledna glasbenica je z odliko končala magistrski študij kljunaste flavte na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorju Hansu Marii Kneihsu, nato pa še študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi za kljunaste flavte. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov, predvsem tria kljunastih flavt Le Phéníx, koncertira v Sloveniji in drugod po Evropi.
Mateja Bajt: ''Literatura glasbe za kljunaste flavte obsega časovni razpon od 13. do 18. stoletja, z oživljanjem stare glasbe v 20. stoletju pa je ta instrument postal ponovno zanimiv za izvajalce, skladatelje in tudi izdelovalce instrumentov, ki so po vzoru ohranjenih starih historičnih instrumentov izdelovali nove. Z dolgoletnim študijem kljunaste flavte sem vse bolj spoznavala lepoto in razsežnosti ter sporočilnost stare glasbe, kar me je popolnoma prevzelo. Hkrati sem vedno z zanimanjem študirala tudi sodobno glasbo. Veliko skladb je nastalo v zadnjih sedemdesetih letih, mnoge od njih odkrivajo nove možnosti instrumenta, presegajo meje instrumenta s sodobnimi tehnikami in z improvizacijo, kombinirajo zvok z elektroakustičnimi mediji in podobno. Izvajanje sodobne glasbe na renesančnih in baročnih kljunastih flavtah mi pomeni velik glasbeni in umetniški izziv, saj skladbe s historičnimi uglasitvami in arhaičnim tonom pridobijo še več globine, zvočne barvitosti in karakternih nians. Tako se na čudovit način poveže staro z novim. ''
Mateja Bajt bo na solističnem recitalu predstavila spored petih skladb za kljunaste flavte: renesančnega skladatelja iz 16. stoletja Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka iz zgodnjega baroka 17. stoletja, Partito za flavto solo znamenitega ustvarjalca v poznem baroku Johanna Sebastiana Bacha iz prve polovice 18. stoletja ter sodobni deli: Svitanje za renesančno altovsko flavto iz leta 1994 grške skladateljice Calliope Tsoupaki, ki uspešno ustvarja v Amsterdamu, ter slovenskega skladatelja Petra Šavlija, čigar skladba Taščica bo tokrat prvič zaživela na solističnih baročnih kljunastih flavtah v izvedbi Mateje Bajt, za katero je skladbo tudi napisal.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
“Malo poležiš in pojambraš, da ti država časti rento, ti pa lahko bluziš. V bistvu so kar prebrisani tile kulturniki, medtem, ko norci dejansko garajo za minimalca,” je samo ena od izjav o slovenski kulturi, ki jo lahko srečate na družabnih omrežjih ali digitalnih panojih po mestih v okviru kampanje Kulturno-kreativni imperativ, s katero Center za kreativnost, ki deluje pod okriljem Muzeja za arhitekturo v Ljubljani, opozarja na zmotna prepričanja o kulturno-kreativnem sektorju. Blaž Mazi.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov