Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Stara in sodobna glasba v Komornem studiu z deli Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka, Johanna Sebastiana Bacha, Calliope Tsoupaki in Petra Šavlija.
Iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 22. koncert v Komornem studiu. Solistični recital bo v znamenju skladb za kljunaste flavte od 16. do 21. stoletja, ki jih bo predstavila flavtistka Mateja Bajt na kljunastih flavtah.
Mateja Bajt od leta 2005 poučuje kljunaste flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je postala leta 2009 prva docentka v programu univerzitetnega študija kljunaste flavte. Ugledna glasbenica je z odliko končala magistrski študij kljunaste flavte na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorju Hansu Marii Kneihsu, nato pa še študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi za kljunaste flavte. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov, predvsem tria kljunastih flavt Le Phéníx, koncertira v Sloveniji in drugod po Evropi.
Mateja Bajt: ''Literatura glasbe za kljunaste flavte obsega časovni razpon od 13. do 18. stoletja, z oživljanjem stare glasbe v 20. stoletju pa je ta instrument postal ponovno zanimiv za izvajalce, skladatelje in tudi izdelovalce instrumentov, ki so po vzoru ohranjenih starih historičnih instrumentov izdelovali nove. Z dolgoletnim študijem kljunaste flavte sem vse bolj spoznavala lepoto in razsežnosti ter sporočilnost stare glasbe, kar me je popolnoma prevzelo. Hkrati sem vedno z zanimanjem študirala tudi sodobno glasbo. Veliko skladb je nastalo v zadnjih sedemdesetih letih, mnoge od njih odkrivajo nove možnosti instrumenta, presegajo meje instrumenta s sodobnimi tehnikami in z improvizacijo, kombinirajo zvok z elektroakustičnimi mediji in podobno. Izvajanje sodobne glasbe na renesančnih in baročnih kljunastih flavtah mi pomeni velik glasbeni in umetniški izziv, saj skladbe s historičnimi uglasitvami in arhaičnim tonom pridobijo še več globine, zvočne barvitosti in karakternih nians. Tako se na čudovit način poveže staro z novim. ''
Mateja Bajt bo na solističnem recitalu predstavila spored petih skladb za kljunaste flavte: renesančnega skladatelja iz 16. stoletja Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka iz zgodnjega baroka 17. stoletja, Partito za flavto solo znamenitega ustvarjalca v poznem baroku Johanna Sebastiana Bacha iz prve polovice 18. stoletja ter sodobni deli: Svitanje za renesančno altovsko flavto iz leta 1994 grške skladateljice Calliope Tsoupaki, ki uspešno ustvarja v Amsterdamu, ter slovenskega skladatelja Petra Šavlija, čigar skladba Taščica bo tokrat prvič zaživela na solističnih baročnih kljunastih flavtah v izvedbi Mateje Bajt, za katero je skladbo tudi napisal.
Stara in sodobna glasba v Komornem studiu z deli Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka, Johanna Sebastiana Bacha, Calliope Tsoupaki in Petra Šavlija.
Iz studia 13 Radia Slovenija boste lahko nocoj ob 20.00 poslušali že 22. koncert v Komornem studiu. Solistični recital bo v znamenju skladb za kljunaste flavte od 16. do 21. stoletja, ki jih bo predstavila flavtistka Mateja Bajt na kljunastih flavtah.
Mateja Bajt od leta 2005 poučuje kljunaste flavte na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je postala leta 2009 prva docentka v programu univerzitetnega študija kljunaste flavte. Ugledna glasbenica je z odliko končala magistrski študij kljunaste flavte na Univerzi za glasbo na Dunaju pri profesorju Hansu Marii Kneihsu, nato pa še študij s poudarkom na komorni in sodobni glasbi za kljunaste flavte. Kot solistka, članica in vodja različnih ansamblov, predvsem tria kljunastih flavt Le Phéníx, koncertira v Sloveniji in drugod po Evropi.
Mateja Bajt: ''Literatura glasbe za kljunaste flavte obsega časovni razpon od 13. do 18. stoletja, z oživljanjem stare glasbe v 20. stoletju pa je ta instrument postal ponovno zanimiv za izvajalce, skladatelje in tudi izdelovalce instrumentov, ki so po vzoru ohranjenih starih historičnih instrumentov izdelovali nove. Z dolgoletnim študijem kljunaste flavte sem vse bolj spoznavala lepoto in razsežnosti ter sporočilnost stare glasbe, kar me je popolnoma prevzelo. Hkrati sem vedno z zanimanjem študirala tudi sodobno glasbo. Veliko skladb je nastalo v zadnjih sedemdesetih letih, mnoge od njih odkrivajo nove možnosti instrumenta, presegajo meje instrumenta s sodobnimi tehnikami in z improvizacijo, kombinirajo zvok z elektroakustičnimi mediji in podobno. Izvajanje sodobne glasbe na renesančnih in baročnih kljunastih flavtah mi pomeni velik glasbeni in umetniški izziv, saj skladbe s historičnimi uglasitvami in arhaičnim tonom pridobijo še več globine, zvočne barvitosti in karakternih nians. Tako se na čudovit način poveže staro z novim. ''
Mateja Bajt bo na solističnem recitalu predstavila spored petih skladb za kljunaste flavte: renesančnega skladatelja iz 16. stoletja Giovannija Bassana, Jacoba van Eycka iz zgodnjega baroka 17. stoletja, Partito za flavto solo znamenitega ustvarjalca v poznem baroku Johanna Sebastiana Bacha iz prve polovice 18. stoletja ter sodobni deli: Svitanje za renesančno altovsko flavto iz leta 1994 grške skladateljice Calliope Tsoupaki, ki uspešno ustvarja v Amsterdamu, ter slovenskega skladatelja Petra Šavlija, čigar skladba Taščica bo tokrat prvič zaživela na solističnih baročnih kljunastih flavtah v izvedbi Mateje Bajt, za katero je skladbo tudi napisal.
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani je na ogled razstava Svet znotraj, oblikovanje modernih interierjev, od 1930 do danes. Svet znotraj prvič v večjem obsegu pri nas obravnava interier kot predmet sistematičnega raziskovanja in ovrednotenja. Pri tem ga ne omejuje na opremljanje prostora, ampak interier vzpostavlja kot sestavni del arhitekture in družbe.
V ljubljanskem Kinodvoru bo nocoj slovenska premiera kratkega filma Sestre, ki je v začetku leta dobil glavno nagrado na največjem festivalu kratkega filma na svetu v Clermont-Ferrandu. Posnela ga je Katarina Rešek – Kukla, ki jo poznamo tudi kot glasbenico in režiserko videospotov. Svojo prepoznavno estetiko, pri kateri je v ospredju telesnost, je uspešno prenesla tudi v svoj kratki film; v Sestrah, zgodbi o treh prijateljicah, ki se s patriarhalnim okoljem blokovskega naselja spopadajo tako, da trenirajo borilne veščine in se oblačijo v ohlapna oblačila, zaveznico pa najdejo v transspolni ženski iz sosednjega bloka. V filmu nastopajo Sarah Al Saleh, Mina Milovanović in Mia Skrbinac.
Ob 30. obletnici samostojne države in odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade so v Muzeju novejše zgodovine Celje na ogled postavili občasno razstavo s pomenljivim naslovom Služimo narodu. Obiskovalci naborniški sistem nekdanje socialistične Jugoslavije spoznavajo skozi osebne zgodb ljudi, ki so od leta 1957 pa do 1991 služili v JLA. Na razstavi so predstavljene vojaške izkušnje tudi direktorja muzeja Toneta Kregarja.
Neveljaven email naslov