Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju je postavljeno v leto 1938, v čas zloglasne ''kristalne noči''
Obiskovalci kranjskega Prešernovega gledališča in gledališča Škuc se verjetno še spomnijo predstave Helverjeva noč poljskega dramatika Ingmarja Vilquista v prevodu Darje Dominkuš. Premiera je bila novembra pred petimi leti, dramo je režiral Alen Jelen, ki pa se je pred časom lotil tudi dramaturške priredbe istega besedila za radio in Helverjevo noč tudi režiral.
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju, ki v skromnih razmerah živi s svojo rejnico Karlo, je postavljeno v leto 1938, natančneje, v čas zloglasne ''kristalne noči'', ko se je v Nemčiji in Avstriji začel nacistični pogrom nad Judi, pa tudi nad duševnimi bolniki in vsemi tako ali drugače prizadetimi ljudmi. V intimo doma Helverja (igra ga Blaž Setnikar) in Karle (Darje Reichman) vedno bolj vdira nasilje s podivjane ulice.
Nepogrešljivi del radijske igre Helverjeva noč je glasbena in siceršnja zvočna oprema, ki je delo Darje Hlavka Godina, snemanje in montaža pa je bila v rokah Matjaža Mikliča.
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju je postavljeno v leto 1938, v čas zloglasne ''kristalne noči''
Obiskovalci kranjskega Prešernovega gledališča in gledališča Škuc se verjetno še spomnijo predstave Helverjeva noč poljskega dramatika Ingmarja Vilquista v prevodu Darje Dominkuš. Premiera je bila novembra pred petimi leti, dramo je režiral Alen Jelen, ki pa se je pred časom lotil tudi dramaturške priredbe istega besedila za radio in Helverjevo noč tudi režiral.
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju, ki v skromnih razmerah živi s svojo rejnico Karlo, je postavljeno v leto 1938, natančneje, v čas zloglasne ''kristalne noči'', ko se je v Nemčiji in Avstriji začel nacistični pogrom nad Judi, pa tudi nad duševnimi bolniki in vsemi tako ali drugače prizadetimi ljudmi. V intimo doma Helverja (igra ga Blaž Setnikar) in Karle (Darje Reichman) vedno bolj vdira nasilje s podivjane ulice.
Nepogrešljivi del radijske igre Helverjeva noč je glasbena in siceršnja zvočna oprema, ki je delo Darje Hlavka Godina, snemanje in montaža pa je bila v rokah Matjaža Mikliča.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov