Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju je postavljeno v leto 1938, v čas zloglasne ''kristalne noči''
Obiskovalci kranjskega Prešernovega gledališča in gledališča Škuc se verjetno še spomnijo predstave Helverjeva noč poljskega dramatika Ingmarja Vilquista v prevodu Darje Dominkuš. Premiera je bila novembra pred petimi leti, dramo je režiral Alen Jelen, ki pa se je pred časom lotil tudi dramaturške priredbe istega besedila za radio in Helverjevo noč tudi režiral.
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju, ki v skromnih razmerah živi s svojo rejnico Karlo, je postavljeno v leto 1938, natančneje, v čas zloglasne ''kristalne noči'', ko se je v Nemčiji in Avstriji začel nacistični pogrom nad Judi, pa tudi nad duševnimi bolniki in vsemi tako ali drugače prizadetimi ljudmi. V intimo doma Helverja (igra ga Blaž Setnikar) in Karle (Darje Reichman) vedno bolj vdira nasilje s podivjane ulice.
Nepogrešljivi del radijske igre Helverjeva noč je glasbena in siceršnja zvočna oprema, ki je delo Darje Hlavka Godina, snemanje in montaža pa je bila v rokah Matjaža Mikliča.
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju je postavljeno v leto 1938, v čas zloglasne ''kristalne noči''
Obiskovalci kranjskega Prešernovega gledališča in gledališča Škuc se verjetno še spomnijo predstave Helverjeva noč poljskega dramatika Ingmarja Vilquista v prevodu Darje Dominkuš. Premiera je bila novembra pred petimi leti, dramo je režiral Alen Jelen, ki pa se je pred časom lotil tudi dramaturške priredbe istega besedila za radio in Helverjevo noč tudi režiral.
Dogajanje pretresljive radijske drame o duševno zaostalem Helverju, ki v skromnih razmerah živi s svojo rejnico Karlo, je postavljeno v leto 1938, natančneje, v čas zloglasne ''kristalne noči'', ko se je v Nemčiji in Avstriji začel nacistični pogrom nad Judi, pa tudi nad duševnimi bolniki in vsemi tako ali drugače prizadetimi ljudmi. V intimo doma Helverja (igra ga Blaž Setnikar) in Karle (Darje Reichman) vedno bolj vdira nasilje s podivjane ulice.
Nepogrešljivi del radijske igre Helverjeva noč je glasbena in siceršnja zvočna oprema, ki je delo Darje Hlavka Godina, snemanje in montaža pa je bila v rokah Matjaža Mikliča.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov