Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Novi Sad z nazivom Evropska prestolnica kulture

07.01.2022


Novi Sad v Srbiji, Kaunas v Litvi in Esch-sur-Alzette v Luksemburgu v vlogi evropskih kulturnih prestolnic

Letos bomo imeli v Evropi kar 3 prestolnice kulture. Najkasneje, proti koncu februarja, bo v drugem največjem naselju Luksemburga, mestu Esch-sur-Alzette, v tej državi že drugič kulturna prestolnica – prvič je bila v glavnem mestu, Luxemburg, leta 1995. 22. januarja bo vlogo kulturne prestolnice Evrope začelo mesto Kaunas v Litvi. Glavno litvansko mesto Vilna je to izkušnjo izkusilo in ponudilo na ogled leta 2009.
V to leto pa je kot evropska prestolnica kulture vstopil tudi Srbski Novi Sad, srce Vojvodine, kar je sploh prvič, da se s tem nazivom ponaša mesto iz države kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Zaradi pandemije se je sicer to zgodilo z enoletnim zamikom. Uradna otvoritev bo v četrtek, 13. januarja, na večer pred novim letom po julijanskem koledarju. »Doček« oz. sprejem, ki je postal pomembna kulturna blagovna znamka, bodo zaznamovali s spektaklom »Zeniteum :: 2022« - režira ga Dragan Živadinov - kjer bodo uprizorili nekaj osrednjih protagonistov velikanov srbske znanosti, Milutina Milankovića in Milevo Marić Einstein.
Čeprav je do uradne otvoritve Evropske prestolnice kulture še nekaj dni, so v Novem Sadu že 31. decembra s koncerti, predstavo »Tesla izumetnik« in teslino svetlobno galerijo nakazali, kaj pripravljajo v tem letu .
»Pojavlja se najpomembnejše, v vseh evropskih prestolnicah kulture pred začetkom občutijo ponos in zadovoljstvo po dolgem pričakovanju. Za nas, ki smo v to nesporedno vpleteni, je to seveda vedno velik zalogaj, zaradi korone pa je vse to, kar smo že uspeli napraviti in kar nas še čaka, pravi mali čudež, pripoveduje Nemanja Milenković, direktor fundacije Novi Sad, evropska prestolnica kulture.«
V ospredju bodo povezovanje umetnosti in znanosti, pa tudi – v tem mestu zelo poudarjena dualnost z edinstvenim praznovanjem dveh novih let po dveh koledarjih – julijanskem in gregorijanskem, dve pisavi, latinica in cirilica. Ukvarjanje s časom in znanostjo je hitro pripeljalo do režiserja Dragana Živadinova. Na svečani otvoritvi se bodo povezali tudi z astronavti v vesolju. Igralec Lazar Jovanov bo gostitelj slovesnosti: »Gre za produkcijsko enega najbolj kompleksnih dogodkov – ne le v Novem Sadu, ampak v celotni Srbiji. Čaka nas zares spektakularna svečana otvoritev, ki bo 13. januarja, simbolično on 20 uri in 22 minut ter simbolično pred in na stolpu zgradbe »banovina« arhitekta Dragiše Brašovana,s katero se je pred več kot 80 leti začela modernizacija Novega Sada.«

Svečana otrvoritev je zamišljena kot poklon Milevi Marić Einstein in Milutinu Milankoviću. Orednja tema je znanost, konkretno matematika. Govorili bomo z estetiko avantgardista Ljubomira Micića, ki je tretji, nevidni protagonist, nekakšen estetski duh in način izražanja Zeniteuma 2022- glede na to, da je Zenitizem kot umetniška usmeritev, ki ga je osnoval Micić, nastal pred 100 leti.

Spektakel bo potekal v času pandemije koronavirusa, ki je dogajanje že zamaknila za eno leto. Z vsemi rezervnimi scenariji torej še večji zalogaj.
Nemanja Milenković pojasnjuje: »Z Draganom Živadinovim, velikim slovenskim avantgardnim režiserjem se na svečano otvoritev pripravljamo že 9 mesecev. Tu je ansambel 60 ljudi – od zbora in orkestra, do igralcev in plesalcev. To je nekaj, kar ne morete ustaviti, ko ste enkrat začeli. A edino, po čemer se ravnamo, so informacije kriznega štaba in epidemiološki ukrepi. Dobro je, da smo imeli za razliko od drugih evropskih prestolnic kulture izkušnje – saj smo naše ključne programske sklope: »Doček« oz. sprejem, ki je v Evropi edinstveno umetniško proslavljanje dveh novih let, in »kalejdoskop kulture«, ki poteka septembra, pripravljali že zadnja štiri leta, dve leti tudi v času korone, zaradi česar smo pridobili pomembne izkušnje, kako stvari pripraviti na najboljši mogoč način.«

V enem letu se bo zvrstilo okoli 4000 dogodkov s 5000 umetniki. V Muzeju sodobne umetnosti Vojvodine je že odprta razstava Evrovizion, prečkanje zgodb in prostorov. Komentira direktorica Sanja Kojić Mladenov: »Odločili smo se za umetniška dela, ki so povezana z družbeno-političnimi razmerami v Evropi, a ki se bolj preizprašujejo o marginalizirani južni in jugovzhodni Evropi. Razstava je zamišljena kot potujoč, sokreativen projekt – v 12 letih bo prepotoval več držav in regij Evrope in povsod vzpostavil dialog z lokalno kulturno-umetniško sceno. Morda bo na koncu v Berlinu, po naslednjih 7 letih potovanja predstavljena drugačna Evropa kot se sicer predstavlja na velikih mednarodnih razstavah.«

Umetniki prek svojih del razmišljajo o nacionalizmu, neoliberalizmu, kolonializmu, položaju drugačnega glede na družbeno dominantno. Vse to so teme, tudi stereotipi in predsodki, s katerimi se evropska prestolnica kulture mora ukvarjati. Zato se nam je zdelo pomembno, da se ta razstava pojavi tu, v tem trenutku.

Del zapuščine evropske prestolnice kulture, tudi ko bo ta mimo – bodo med drugim tudi t.im. kulturne postaje. Predvidene so bile 3, zdaj jih je osem, ena v nekdanji tovarni svile, ki je danes urejen, prostoren kraj za razstave, koncerte, delavnice, pravi Violeta Đerković, ki je bila del skupine aktivistov, ki so od leta 2005 upali, da tega prostora ne bodo zasedli investitorji s stanovanji ali nakupovalnim centrom, ampak kultura. Leta 2018 jim je uspelo, medtem pa so že prerasli lokalni nivo.

Če obstaja primer, ki na najboljši mogoč način ilustrira, kako je bilo mogoče izkoristiti priložnost, ki jo prinaša status evropske prestolnice kulture, potem je to kulturna postaja Svilara. Na mestu, kjer smo zdaj – gre pa za zadnja tri leta zelo obiskan prostor kulture, samo v prvem letu smo imeli prek 40 000 obiskovalcev – so bile pred 4 leti ruševine.

Bili ste v centru Novega Sada, ki je jedro tradicionalnih, klasičnih kulturnih ustanov. Čutila se je potreba, da se kulturo pripelje do vseh prebivalcev Novega Sada in v primeru razvoja kulturnih postaj to zares ni fraza. Kultura je prišla v različne dele mesta in to ne samo v fizičnem smislu, ampak tudi simbolično, z odprtjem za vse ustvarjalce in obiskovalce. Otroci, ki vsak dan prihajajo sem, odraščajo v drugačne ljudi in to je največje zadovoljstvo, pravi.

V Novem Sadu pripravljajo 8 sklopov, povezanih z dediščino Novega Sada, hkrati pa promovirajo pereča evropska vprašanja – migracije, identiteta, prihodnost Evrope in mladi, pripravljajo t.im. trdnjavo miru, kjer se bodo ukvarjali s politiko dialoga, spravo, v sklopu donavsko morje bo v ospredju skrb za naravo. Med drugim bo potekal Beethowen maraton, v enem dnevu vseh 9 simfonij, že 5 let poteka kalejdoskop kulture – pettedenska promocija petih vrst umetnosti.

Zgodbo smo zgradili prek zgodbe o identiteti Novega Sada , s pomočjo metafore »za nove mostove«. Novi Sad je najmanjše mesto na Donavi z največ mostovi. Skupaj jih je 11, a osem pod Donavo in trije nad njo. To je najkrajša zgodba turbulentne in dinamične zgodovine Novega Sada, v kateri so mostovi igrali izjemno pomembno vlogo, še posebej, ker smo 20. stoletje po Natovem bombardiranju končali brez njih. Ta metafora – tudi fizične potrebe po mostovih v tej veliki evropski podonavski regiji, simbolično povezuje - ne le znotraj mesta – neinstitucionalno sceno s kulturnimi ustanovami, prebivalce in umetnike, ampak tudi Novega Sada in Srbije z Evropsko unijo. V teh mostovih je torej ogromno simbolike, z njimi so zato zgradili tudi – kot smo jih poimenovali - programske mostove, ki se ukvarjajo z vprašanji identitete Novega Sada, a tako da so univerzalni – prek evropskih tem, težav, izzivov, zaradi česar so blizu tako prebivalcem Novega Sada kot celotne Evrope

Kot pravi Nemanja Milenković mora biti naziv iskra, ki bo sprožila razvoj mesta na vseh področjih, most med ljudmi in procesi. Lazar Jovanov:

Novi sad ima to specifično zgodovino, nasledstvo, multikulturno identieto – vse to pa vzbuja pozornost evropske in svetovne javnosti. Posebno je tudi, da gre za mesto v državi, ki je kandidatka za članstvo v Evropski uniji, zato bi lahko rekli, da gre tudi za zelo pomembno geopolitično, strateško odločitev o podelitvi naziva prestolnice evropske kulture Novemu Sadu.


06.09.2023

Subverzivna parodija udarništva po pol stoletja znova na Mostri

Potem, ko so se slovenski filmski ustvarjalci v zadnjih dveh letih v Benetkah predstavljali z manjšinskima koprodukcijama Dekle je letelo in Najsrečnejši človek na svetu (slednja v teh dneh prihaja na redni spored naših kinematografov), naši filmarji sodelujejo tudi na jubilejni 80. Mostri. Danes se je v Benetkah odvila svetovna premiera digitalno restavriranega filma Slike iz življenja udarnika. Zanimivo je, da se je igrani celovečerec bosanskega režiserja Bahrudina Bate Čengića na beneški festival vrnil po pol stoletja. Leta 1972 so ga na Lidu namreč prav tako predvajali, vendar ga pozneje po posredovanju tedanje oblasti zaradi provokativne vsebine tako rekoč ni bilo mogoče videti v domačih kinematografih. Ali je Čengićev prikaz stahanovstva, sovjetskega gibanja za večjo delovno storilnost, provokativen še danes? Pred mikrofon smo povabili direktorja fotografije Karpa Godino in Ivana Nedoha, koordinatorja mednarodnega projekta restavriranja omenjenega filma. Foto: Urban Tarman


06.09.2023

Hervé Le Tellier, avtor nagrajenega romana Anomalija, obiskal Ljubljano

NAPOVED: Hervé Le Tellier je šestinšestdesetletni francoski pisatelj, avtor številnih knjig, ki pa ga bralci poznajo predvsem po romanu Anomalija, za katerega je dobil leta 2020 Goncourtovo nagrado, najprestižnejšo literarno nagrado v Franciji. Ne le to, tudi študenti francoščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani so mu prisodili svojo Goncourtovo nagrado, zato je bilo vzrokov, zakaj avtorja povabiti v Ljubljano, več. Sinoči je tako nastopil pred polno Kosovelovo dvorano Cankarjevega doma in se pogovarjal s Primožem Vitezom, potem pa tudi odgovarjal na vprašanja študentk. Roman Anomalija je prevedla Janina Kos, za svoje delo dobila nagrado Charlesa Nodiera. O romanu Anomalija, pa tudi o pisateljevih začetkih in še marsičem, se je danes z avtorjem Hervéjem Le Tellierom pogovarjala Tadeja Krečič, celoten pogovor bo objavljen v oddaji Razgledi in razmisleki.


04.09.2023

Favorita prvih dni festivala v Benetkah sta filma Nesrečna bitja in Maestro

Program 80. Mostre se preveša v drugo polovico. Kot smo poročali v informativnih oddajah, sta med celovečerci, ki se potegujejo za zlatega leva, kritiška favorita filma Nesrečna bitja in Maestro. Prvi je nova mojstrovina režiserja Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega grškega »čudaškega« vala, in drugi potret slovitega dirigenta in skladatelja Leonarda Bernsteina, predvsem njegovega ljubezenskega življenja, ki je bilo razpeto med odnosom z ženo in njegovo biseksualnostjo. Na spored beneškega festivala pa že prihajajo novi filmi: med njimi je triler Morilec Davida Fincherja, ki je tudi prejel dobre kritiške ocene.


04.09.2023

Srebrni breg – Ars teatralis, literarni večer o porabski književnosti

Prvi program Radia Slovenija je tokrat na obisku pri Porabskih Slovencih, z literarno-glasbenim večerom Srebrni breg iz cikla Ars teatralis pa se mu pridružuje še tretji program. Čeprav književnosti v Slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo poznana. Z dogodkom se torej posvečamo Porabski ustvarjalnosti, z njim pa obeležujemo tudi dve obletnici – več kot 40 let oddaje Sotočja in 60 let Programa Ars. V Slovenskem kulturnem in informativnem centru Lipa v Monoštru na literarnem večeru Srebrni breg, ki ga pripravljajo Prvi program in Program Ars Radia Slovenija v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in Državno slovensko samoupravo, nastopajo: pisatelj Dušan Mukič, pisatelj in novinar Karl Holec, urednica in kulturna delavka Marijana Sukič, dramska igralka Irena Varga, napovedovalka Eva Longyka Marušič in glasbena skupina Edna. Scenarist dogodka je igralec, lutkar, režiser in pisatelj Miki Roš, režiser Alen Jelen, glasbeni producent Anton Jurca, urednica oddaje Sotočja je Mateja Železnikar, redaktor Ars teatralisa Žiga Bratoš.


01.09.2023

Viva il cinema! ob odprtju 80. Mostre

Takt festivalu je na uvodni novinarski konferenci na Lidu dal predsednik glavne žirije, Američan Damien Chazelle. »Pomembno je, da od umetnosti živijo tudi ljudje, ki jo ustvarjajo,« je v sredo dejal režiser hollywoodskih filmov Ritem norosti, Dežela la la in Babilon.  "Kot veste, je danes 121. dan stavke hollywoodskih scenaristov in 48. dan, ko stavkajo igralci. Na kratko bom spregovoril o tej temi. Ključno je, da ima vsako umetniško delo vrednost samo po sebi, da ni samo kos vsebine, kar je ta hip najljubša beseda v Hollywoodu. Glede stavke je na mizi veliko vprašanj, vendar se mi zdi, da je to osrednje. Od tod izvira razprava o nadomestilih in tako naprej. V resnici gre za to, da bi ljudje za vsako ustvarjeno umetniško delo dobili plačilo. Verjamem, da ima umetnost prednost pred vsebino. Tukaj smo zato, da na glas povemo, da ta boj poteka. To je tudi razlog, da številni, ki bi po mojem mnenju z veseljem prišli na festival, ne morejo biti tukaj. To so težki časi v Hollywoodu, zlasti za scenariste in igralce, pa tudi za celotne ekipe; za vse, ki jih je prizadela zaustavitev dela. To želim poudariti, medtem ko smo v Benetkah in slavimo filmsko umetnost."   In štafeto je od Chazella prevzel eden od največjih hollywoodskih zvezdnikov srednjih let, ki je imel zeleno luč za obisk Lida, saj je z režiserjem Michaelom Mannom posnel film neodvisne produkcije, ki je z igralskim sindikatom uspel podpisati vmesni dogovor in z njim omogočil promocijo filma. Mediji so ugibali, ali bo Adam Driver v znak solidarnosti festival izpustil, toda Driver je, kot je dejal, prav zato raje nastopil. "Zakaj lahko manjše distribucijsko podjetje, kot sta Neon in STX International, z vmesnim dogovorom izpolni sanjske zahteve sindikata igralcev SAG, veliko podjetje, kot sta Netflix in Amazon, pa ne? In vsakič, ko člani sindikata SAG podpremo film, ki je podpisal začasni sporazum, je samo še bolj očitno, kdo je pripravljen podpreti sodelavce in kdo ne. Ko se je pojavila priložnost začasnega dogovora, je to še dodaten razlog, zakaj podpreti sindikat. In zato sem tukaj, da jih podpiram, da sem solidaren z njimi; da pokažem, da gre v resnici za ljudi, s katerimi ustvarjamo."   Biografska drama Ferrari o italijanskem dirkaču in ustanovitelju znamke superšportnih avtomobilov, Enzu Ferrariju z Driverjem v glavni vlogi, je po poročanju revije Varity še pred premiero doživela šestminutni stoječi aplavz. Objavljene so že prve recenzije. Film o zgodnjih, smrtonosnih časih formule 1 in o dirkaškem geniju po poročanju britanskega portala Screen Daily nikoli ne uspe prestaviti v najvišjo prestavo; zdi se, da so v montaži izrezali nekaj prizorov, kar se v filmu opazi.             Svetovno premiero je v Benetkah že doživel igrani celovečerec Dogman, film režiserja Luca Bessona, avtorja Velike modrine, Petega elementa in Nikite. Dogman je njegov prvi film, ki se v Benetkah poteguje za zlatega leva. In zgodba: Caleb Landry Jones igra od vsega hudega zdelanega moškega, ki najde odrešitev v ljubezni do psov. Besson je povedal, da so se med pripravami družili s krdelom psov. Jutranji ritual je pomagal, da so se vsi – tako psi kot ljudje – dobro razumeli. "Pišem že od svojega 16. leta, vsako jutro ob petih zjutraj, in to je moj način pobega s tega sveta. Film je spodbudil neki članek. Ko sem ga prebral, sem pomislil, kakšno življenje ima lahko fant s tako odrezanimi koreninami, potem ko so ga starši zapirali v kletko? Ali postaneš terorist ali Mati Tereza oziroma kdo sploh lahko postaneš? Poskusil sem si predstavljati njegovo življenje. In nastal je Dogman."   V Benetkah so že odvrtele premiere novih filmov Pabla Larraina El Conde – satire, ki čilskega diktatorja Augusta Pinocheta prikazuje kot 250 let starega vampirja – ter novega celovečerca Yorgosa Lanthimosa, pionirja tako imenovanega »grškega čudaškega vala«. Film z naslovom Nesrečna bitja je znova posnel z Emmo Stone. O izbranih filmih, pa tudi o bosanski klasiki Slike iz življenja udarnika, ki jo bodo po pol stoletja znova zavrteli v Benetkah, potem ko so pri njeni digitalni restavraciji sodelovali tudi slovenski filmarji, pa več v prihodnji oddaji oziroma z besedami Damiena Chazella, ki je na Mostri citiral Fellinija: Viva il cinema! Foto: Wikipedia


31.08.2023

Ali denimo veste, zakaj se nevesta nese čez prag? Več v monografiji Od imena do spomina

"So rekli v šoli, da že vse vem, pa da zato lahk' v jamo grem; si bomo nakopali plačo, pa jo bomo dali za pijačo!" – To je bilo geslo enega od mladih velenjskih rudarjev na "skoku čez kožo", obrednem sprejemu novih rudarjev v rudarski poklic. Številne takšne in podobne šege, navade in obrede življenjskega kroga na Slovenskem je v želji po celoviti predstavitvi kulturnega izročila, ki nas v Sloveniji spremlja od rojstva do smrti in vsem vmes, prvič med trde platnice zbral Ambrož Kvartič, doktor etnologije in kulturne antropologije ter redni sodelavec naše radijsko-televizijske hiše. O svoji pregledni monografiji z naslovom Od imena do spomina se je pogovarjal z Urbanom Tarmanom, ki ga je naprej vprašal, kako je prepoznal "nišo", torej, da takšne celostne predstavitve običajev in obredov pri nas še ni bilo.


25.08.2023

Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin

Triletni evropski projekt "B-Air – Zvočna umetnost za malčke, dojenčke in ranljive skupine", katerega katerega nosilec je Radio Slovenija, širi naše dojemanje zvoka in njegovega pomena za ranljive skupine – tudi najmlajše. Ti so med drugim v ospredju mednarodnega večdisplinarnega simpozija, ki se v okviru projekta B-AIR v sodelovanju z Ustanovo Imago Sloveniae odvija na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Zvok izrazito vpliva na človeške možgane – na razvoj otroka, na ustvarjalno mišljenje, lahko ima tudi terapevtske učinke. Projekt B-AIR želi misliti potencialnost zvoka – ste kdaj denimo razmišljali o pomenu zvoka v porodni sobi? Tudi to je ena od tem dvodnevnega simpozija, ki se posveča vlogi zvoka in glasbe v občutljivih človeških obdobjih ter okoliščinah, posebej v najzgodnejšem razvoju. Zbralo se je 24 strokovnjakov z različnih področij, zvoku pri porodu pa se posveča Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Otrok sliši že v materinim telesu, najprej zvoke telesa, pozneje tudi njen glas.Zato je pomembno, da sodelujoči pri porodu šepetajo oziroma govorijo s toplim tonom, saj to omogoči spoznavanje med novorojenčkom in njegovimi bližnjimi. Glede vidika porodnice pravi, da pomaga, če se počutijo varne in sprejete v prostoru, da se lahko tudi glasovno izražajo, kar porod olajša. Če bi morda mislili, da je svet gluhih brez zvoka, to ne drži, opozarja več sodelujočih. Dana Papachristou in Yorgos Samantos sta predstavila projekt Audibility, v okviru katerega so izvedli več delavnic v šolah, eno pa so namenili tudi odraslim. Pri tem so so sodelovali z različnimi umetniki in umetnicami, nekaterimi med njimi tudi gluhimi ali naglušnimi. Poudarjata, da je razmislek o tem, kako zvok dojemajo gluhi in naglušni, pomemben tudi za tiste, ki slišijo. Kako se tudi nezavedno glasbeno in glasovno izražamo v vsakdanjem življenju, pa zanima Jako Škapina, ki se ukvarja s tako imenovano pedagogiko sodelovalne vokalne improvizacije, umetniške oblike spontanega glasbenega izražanja. Glas pogosto uporabljamo ne da bi o njem posebej razmišljali, pravi. V ponedeljek pa bo Jaka Škapin v okviru projekta B AIR izvedel tudi brezplačno delavnico gibalno-vokalne improvizacijo za ljudi s Parkinsonovo boleznijo in njihove svojce.


25.08.2023

Boris Pahor, Nikogaršnji sin

Avtobiografsko knjigo z naslovom Nikogaršnji sin je v sodelovanju z lani maja preminulim pisateljem iz Trsta Borisom Pahorjem v italijanskem jeziku napisala Cristina Battocletti, novinarka in pisateljica.


25.08.2023

Končno pred vrati zaposlitve mladih baletnikov v obeh ansamblih

Ministrstvo za kulturo je skupaj s SNG opera in balet Ljubljana ter SNG opera in balet Maribor na tiskovni konferenci podalo izjavo o reševanju problematike zaposlovanja baletnikov v obeh zavodih. S prekarnim delom je namreč, tako kot na številnih drugih področjih, močno prežeto tudi baletno ustvarjanje v obeh ustanovah, ki s plesnima ansambloma sicer žanjeta uspehe doma in v tujini. Poklic baletnega plesalca v Sloveniji ima, poleg fizično zelo zahtevnih pogojev in načina dela, tako grenak priokus glede statusa zaposlitve in s tem povezane socialne varnosti in prihodnosti. Ministrica dr. Asta Vrečko je predstavila prvi konstruktiven korak in naznanila 20 novih rednih zaposlitev. Kot je opozoril umetniški direktor mariborskega baleta Edvard Clug, je trenutno v mariborskem baletnem ansamblu kar 24 honorarno zaposlenih plesalcev, ki so nosilci baletnega repertoarja mariborske baletne hiše.


23.08.2023

30. obletnica smrti Edvarda Ravnikarja

Na današnji dan, 23. 08., je pred tridesetimi leti umrl arhitekt in profesor Edvard Ravnikar (1907–1993), utemeljitelj slovenske modernistične arhitekture in eden od najbolj izvirnih prenašalcev Plečnikovega izročila. Dr. Aleš Vodopivec, arhitekt in redni profesor na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, poudarja, da je bil Ravnikar dobrih trideset let po koncu druge svetovne vojne najvidnejša avtoriteta na področju arhitekture, urbanizma in oblikovanja na celotnem prostoru bivše Jugoslavije, bil je tudi pionir modernega urbanizma, pa pionir oblikovanja v slovenskem prostoru in izjemno aktiven publicist ter nenazadnje izjemno pomemben in karizmatičen profesor, ki je zaznamoval cele generacije arhitektov. Spomnimo na nekatere njegove arhitekturne projekte, kot so celovit načrt za gradnjo Nove Gorice, Ljubljanska vrata oziroma stolpnici na Trgu republike in ureditev tega trga, Cankarjev dom, blagovnica Maximarket, Kranjska občinska zgradba, kostnica žrtvam prve svetovne vojne na Žalah, študentsko naselje v Rožni dolini idr. Ta večkrat nagrajeni ustvarjalec je za seboj pustil izjemen in raznolik opus. Zato bo v letu, ko obeležujemo 30. obletnico njegove smrti in ko je vlada na pobudo Ministrstva za kulturo razglasila za Ravnikarjevo leto, potekalo več dogodkov. Med večjimi so na primer postavitev razstave Ravnikarjeva Nova Gorica, odprtje dopolnjene razstave Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih v Goriškem muzeju in organizacija dogodka Dan arhitektov, ki bo oktobra potekal v Novi Gorici. Foto: RTV SLO


18.08.2023

Razstava No Feeling Is Final – The Skopje Solidarity Collection v Kunsthalle na Dunaju

Eden bolj izstopajočih primerov solidarnosti na mednarodni umetniški sceni je zbirka del Muzeja sodobne umetnosti iz Skopja. Ta je nastala po tamkajšnjem uničujočem potresu leta 1963, ko so se na vabilo tega muzeja z donacijo svojih umetniških del odzvali številni mednarodno uveljavljeni umetniki_ice. Tako je leta 1970 zaživela nova zbirka v novem skopskem muzeju. Ob šestdeseti obletnici potresa pa je nastala dunajska razstava, ki izpostavlja to izjemno gesto solidarnosti. Razdeljena je na dva dela. Prvi del je nekakšen arhiv, ki prikazuje, kako je potekala obnova Skopja po potresu. Drugi del pa vključuje dela sedmih umetnikov_ic (Brook Andrew, Yane Calovski & Hristina Ivanoska, Siniša Ilić, Iman Issa, Gülsün Karamustafa, Barbi Marković in Elfie Semotan), ki jih je k sodelovanju povabil umetniški kolektiv WHW (Ivet Ćurlin, Nataša Ilić und Sabina Sabolović). Gre za naročena, novonastala dela. Povabljeni_e so odpotovali_e v Skopje, si tam izbrali neko umetniško delo priznanega umetnika, na primer Pabla Pisassa, Mereta Oppenheima ali Sola LeWitta, ter se nanj odzvali_e s svojim umetniškim delom. Razstava s svojim konceptom tudi preizprašuje zgodovino sodobne umetnosti, predvsem pa obiskovalce_ke vabi, da začutijo danes prepotrebno solidarnost. Foto: Gregor Podlogar


18.08.2023

Tara Najd Ahmadi

Pod rubriko »Instant kult« so na FeKKu letos predstavili retrospektivo kratkih eksperimentalnih filmov Tare Najd Ahmadi, za katere je Anja Banko zapisala, da jih povezuje intimna izkušnja avtorice kot ženske, umetnice, aktivistke, izseljenke in priseljenke z geslom »osebno je politično«. V svojih filmih, ki prepletajo animirane, dokumentarne in igrane elemente, Najd Ahmadi pogosto obravnava izkušnjo izseljenstva in zapletenega odnosa do svoje izvorne države, Irana. V filmih Teden z Azar ali na primer Moji nespečni prijatelji svoje osebne izkušnje neposredno v dialogu z umetnico podajajo tudi drugi posamezniki, s katerimi se prijateljsko zbližuje v izkušnji eksistencialne stiske.


18.08.2023

V Ljubljani že 26. Mladi levi

Mednarodni festival sodobne odrske umetnosti, ki ga pripravlja zavod Bunker bo na različnih prizoriščih ponudil umetniške dogodke, ki jih letos, tudi v luči nedavnih poplav, povezuje kolektivnost in zavezanost skupnosti.


17.08.2023

Ne-festival gledališča zatiranih letos izpostavlja prostore poguma

"Pogum je spregovoriti o krivici pred lučmi. Pogum je postaviti naše zgodbe na oder. Pogum je zasesti javne prostore z našimi zgodbami." To so besede, v znamenju katerih letos teče tako imenovani Ne-festival, kreativno in izobraževalno srečanje ustvarjalcev in ljubiteljev gledališča zatiranih. Gre za metode, ki jih uporabljajo tudi pedagogi in terapevti, da bi dali prostor zamolčanim temam in ljudem, katerih glas se v družbi redko sliši. Letošnja, enajsta izvedba Ne-festivala je zaradi posledic poplav v Ljubljani, ne v Gornjem Gradu kot prejšnja leta. Po navadi smo ob obisku gledaliških predstav gledalci, tako imenovano gledališče zatiranih pa govori o gled-igralcih, saj tudi obiskovalci stopajo v procese predstave. Bolj zadržanim to morda olajša združitev gledališča zatiranih z gledališčem senc, kot ga razvija Claudia Signoretti, mentorica ene izmed delavnic na festivalu. Prav zaslon, značilen za senčno gledališče, ljudem pomaga, da se sprostijo, saj niso tako izpostavljeni, pravi. Nocojšnji program festivala ob delavnicah in neformalnem druženju prinaša dve večerni predstavi – forumsko predstavo Zaporniške verige in satirični kabaret Od paleolita do tvita. Režiser je Jaka Andrej Vojevec, ob Barbari Polajnar eden izmed soorganizatorjev. KUD Transformator nefestival pripravlja že enajstič, tokrat zaradi posledic poplav v Ljubljani, razen enega dogodka v domu za starejše občane Gornji Grad. Festival ima tokrat humanitarno noto, saj bodo honorarje in prostovoljne prispevke namenili žrtvam poplav. Letošnja tema prostor poguma je tako dobila še nov pomen.


11.08.2023

V Viteški dvorani Gradu Brežice začetek Festivala Seviqc

Festival Seviqc že od svojega začetka deluje pod sloganom Semper viva quam creata – Vedno živa, kakor pravkar ustvarjena in kot tak ponuja historično ozaveščene izvedbe glasbe starejšega datuma nastanka. Do konca avgusta bo na zgodovinsko zanimivih lokacijah v poslušanje ponudil šest raznolikih koncertov. Trije bodo potekali na gradu Brežice, po en pa na gradu Bogenšperk, na Gradu Snežnik in v Hudičevem turnu.


10.08.2023

Ministrstvo za kulturo je ob poplavah aktiviralo državni načrt, pripravilo smernice in aplikacijo

Najhuje je na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem, je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V Škofji Loki se je porušil most, precejšnjo škodo je utrpela tamkajšnja enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poškodovan je Ravnikarjev spomenik v Begunjah, Tavčarjeva domačija v Poljanski dolini in več knjižnic. S Koroške celostnih informacij še ni, gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah, gotovo pa še marsikje. Na ministrstvu za kulturo so že v petek aktivirali državni načrt, ustanovili so tudi posebno delovno skupino, ter v sodelovanju strokovnjaki pripravili aplikacijo za popis škode. Opisana škoda seveda ni vsa, informacije se še zbirajo, veliko je dislociranih enot, kjer bo škoda vidna v naslednjih dneh, kot pa so opozorili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, bo določen del škode viden šele s prvo zmrzaljo. Na ministrstvu za kulturo pa so sicer že v petek aktivirali državni načrt ob poplavah, kar se je zgodilo prvič. Pomoč z opremo, prenos znanja, koordinacija glede zaščite in sanacije ter drugih potreb bo med nalogami, ki se jim bo posvečala novoustanovljena strokovna skupina. V sodelovanju s strokovnjaki so na ministrstvu pripravili smernice za prebivalstvo, kako zaščititi to, kar je bilo poplavljeno ter enostaven način, na katerega lahko na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine lastniki kulturne dediščine evidentirajo nastalo škodo. Zaradi plazov ostaja ogrožena kulturna dediščina v Idriji in na Ptuju, kjer gre tudi za posledice preteklih nesreč. O načinih financiranja popravil bo več znanega po natančnejši oceni škode. Pomagali bodo tudi samozaposlenim, sicer pa se je ministrica zahvalila številnim, ki pomagajo in izpostavila pomen medijev, saj je informiranje v takih časih ključnega pomena. Stik z lokalnimi skupnostmi bo ključen tudi v prihodnje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko z ekipo si bo v petek ogledala nekatere najbolj prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik. Na terenu so že strokovnjaki z izkušnjami. Čeprav so v prvi vrsti torej pomembna človeška življenja, pa ohranjanje kulture pomeni tudi ohranjanje spomina, včasih tudi na zelo osebni ravni nam ljubih predmetov. Foto: BoBo


09.08.2023

Strip Nevidna življenja prinaša zgodbe delavk in delavcev, katerih delo velikokrat velja za samoumevno

V Delavsko svetovalnico se vsak dan po pomoč zatečejo številne delavke in delavci, ki se soočajo s kršitvijo delavskih pravic in z zlorabami pri svojem delu. Stripar Ivan Mitrevski je v stripu Nevidna življenja zbral, ubesedil in narisal več kot sto zgodb, ki kažejo na pasti vse bolj razširjenih prekariziranih delovnih odnosov. Strip Nevidna življenja prinaša zgodbe delavk in delavcev, katerih delo velikokrat velja za samoumevno, o zapletih in zlorabah, ki jih doživljajo na delovnem mestu, pa se govori le izjemoma. Avtor Ivan Mitrevski zato pravi, da so v določeni meri nevidna. In čeprav se s kršenjem delavskih pravic najpogosteje srečujejo zaposleni v gradbeništvu in industriji. Čeprav so zgodbe delavk in delavcev, ki jih najdemo v stripu najpogosteje tragične ali pa vsaj pretresljive, jih Mitrevski ubesedi in nariše z zanj značilnim humornih pristopom. A kot pravi, mu tokrat humorja ni bilo treba posebej iskati, saj ga je črpal iz prizorov, ki jim je bil priča. Kot še dodaja avtor, je strip Nevidno življenje namenjen vsem, ki so se znašli na slovenskem trgu dela, ter poudarja, da zgodbe delavstva niso zgolj zgodbe posameznikov, temveč zgodbe te dobe. Foto: spletna stran avtorja


04.08.2023

Posebnosti estetike filmov Wesa Andersona

Pred premiero novega filma Wesa Andersona z naslovom Asteroid City je Gorazd Trušnovec pripravil razmislek o slogovnih posebnostih avtorja Francoske depeše, Grand Budapest hotela, Kraljestva vzhajajoče lune, Veličastnih Tenenbaumov in Rushmora, če omenimo le nekaj njegovih filmov.


04.08.2023

Najbolj pričakovani filmi te jeseni

Počasi se bliža jesen in začenjamo razmišljati o filmih, ki se bodo v letošnjem tradicionalno filmsko najmočnejšem letnem času, zavrteli na platnih naših kinematografov. Stavka ameriških scenaristov in igralcev se sicer še nadaljuje, in tako Beneški filmski festival, ki praviloma predstavlja začetek jesenske filmske sezone, že načrtuje program brez ameriških filmov – igralci, ki stavkajo, namreč v skladu s pravilnikom ne smejo promovirati svojih filmov. Kako bo s tem, bomo še videli, Igor Harb pa je pripravil seznam filmov, ki sodijo med najbolj pričakovana dela letošnje jeseni.


04.08.2023

Serija Trigrad je uvrščena v tekmovalni program Sarajevskega filmskega festivala in nominirana v sedmih kategorijah

Na Sarajevskem filmskem festivalu, ki se začenja prihodnji petek, se bo za nagrade potegovalo 49 filmov in 19 najboljših serij iz regije. Oba slovenska aduta, Inhumanum in Trigrad, sta nominirana v najprestižnejši kategoriji, torej za najboljšo dramsko serijo. Marko Rozman se je ob uvrstitvi v tekmovalni program pogovarjal s Sonjo Prosenc, režiserko nadaljevanke Trigrad, ki je nominirana tudi v večini igralskih kategorij (Katarina Stegnar za najboljšo igralko in Marko Mandić za najboljšega igralca, Suzana Krevh za igralko v epizodni vlogi in za vzhajajočo zvezdo), poleg tega so Gregor Fon, Nina Zupančić in Sonja Prosenc nominirani za najboljši scenarij, Sonja Prosenc pa tudi za režijo posamezne epizode.


Stran 2 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov