Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
S pomočjo predmetov in upodobitev v prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki
Junija lani so razstavo postavili v Gorenjskem muzeju iz Kranja, do konca leta pa se bo selila tudi v osem partnerskih muzejev. Predstavljeni predmeti, ki pripovedujejo zgodbe o vlogi žensk, so iz časovnega razpona od 7. stoletja pred našim štetjem do polpretekle zgodovine. Nekatere zgodbe so danes težko razumljive, kot na primer tista, ki temelji na najdbi iz groba keltskega bojevnika. Hrani jo Posavski muzej v Brežicah.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavlja imeniten mozaik z mitološko zgodbo o bogu Zevsu in njegovi ugrabitvi semitske princese Evrope, ki jo je nato odpeljal na Kreto. Delo je s konca 3. ali začetka 4. stoletja, mit o Evropi pa večplasten. O spremenljivi družbeni vlogi žensk govori zgodba iz polpretekle zgodovine, zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, prvih jugoslovanskih povojnih kapitankah.
Verena Perko iz Gorenjskega muzeja ob predmetih in zgodbah žensk – lepotic, boginj in predstavnic visokega stanu – spomni na vse tiste pozabljene in prezrte, ki jih na razstavi zastopajo bandura, to je modri delavski kombinezon, in težki okovani čevlji. To so nosile delavke v železarski industriji, za razstavo pa je te predmete prispeval Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem. Razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled do 31. januarja, potem pa se bo vse leto selila po partnerskih muzejih, glede na možnosti bo pospremljena s predavanji, spremlja jo tudi katalog.
S pomočjo predmetov in upodobitev v prerezu časa pripoveduje dvanajst zgodb o materi, soprogi, sužnji, kraljici, gospodarici, boginji, delavki, popotnici in mornarki
Junija lani so razstavo postavili v Gorenjskem muzeju iz Kranja, do konca leta pa se bo selila tudi v osem partnerskih muzejev. Predstavljeni predmeti, ki pripovedujejo zgodbe o vlogi žensk, so iz časovnega razpona od 7. stoletja pred našim štetjem do polpretekle zgodovine. Nekatere zgodbe so danes težko razumljive, kot na primer tista, ki temelji na najdbi iz groba keltskega bojevnika. Hrani jo Posavski muzej v Brežicah.
Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož predstavlja imeniten mozaik z mitološko zgodbo o bogu Zevsu in njegovi ugrabitvi semitske princese Evrope, ki jo je nato odpeljal na Kreto. Delo je s konca 3. ali začetka 4. stoletja, mit o Evropi pa večplasten. O spremenljivi družbeni vlogi žensk govori zgodba iz polpretekle zgodovine, zgodba o Savi Kaluža in Jolandi Gruden Mažer, prvih jugoslovanskih povojnih kapitankah.
Verena Perko iz Gorenjskega muzeja ob predmetih in zgodbah žensk – lepotic, boginj in predstavnic visokega stanu – spomni na vse tiste pozabljene in prezrte, ki jih na razstavi zastopajo bandura, to je modri delavski kombinezon, in težki okovani čevlji. To so nosile delavke v železarski industriji, za razstavo pa je te predmete prispeval Koroški pokrajinski muzej z Raven na Koroškem. Razstava v Miheličevi galeriji na Ptuju je na ogled do 31. januarja, potem pa se bo vse leto selila po partnerskih muzejih, glede na možnosti bo pospremljena s predavanji, spremlja jo tudi katalog.
V 88. letu je danes preminila slovenska plesalka in plesna pedagoginja Lojzka Žerdin. Rodila se je v Ljubljani, Študirala pa je pri Mary Wigman v Berlinu in leta 1968 diplomirala iz umetniškega plesa in plesne pedagogike. Svoje znanje je izpopolnjevala v Dresdnu, Moskvi, takratnem Leningradu, na Dunaju in v Gradcu. Kot plesna pedagoginja se je nato zaposlila v ljubljanskem Pionirskem domu in na Srednji glasbeni in baletni šoli, kar dvajset let je nato na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo poučevala umetnost giba in s plesno kulturo vplivala na več igralskih generacij. Delovala je v samostojnih nastopih in recitalih, kot koreografinja plesnih skupin na akademiji, v gledaliških predstavah ter pri televizijskih oddajah in na filmu. Kot plesalka sodobnega plesa in koreografinja je ustvarila samostojen slog v plesnem ekspresionizmu.
Vsebine Programa Ars
Razlikovanje med resnico in lažjo je bilo težko v vseh totalitarnih režimih, zdaj pa je še težje zaradi količine informacij in splošne brezbrižnosti. Kako ta nezmožnost razlikovanja oblikuje domači in tuji prostor, je osrednja tema 4. festivala elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded, ki se je začel v četrtek pred tivolsko Švicarijo v Ljubljani. Glasbeni del festivala pa gre spet v smer drznih elektronskih nastopov, postklubske in eksperimentalne elektronske glasbe, ki temelji na iskanju novih zvokov in zaporedij.
Projekt Živih dvorišč v Mariboru je program celoletnega oživljanja mesta Maribor, pri njem pa sodelujejo stanovalci, študenti, dijaki in ustvarjalci iz Društva Hiša! Projekt je tokrat del programa Festivala Lent, ker pa praznujejo letos desetletnico, bodo nekakšna rdeča nit letošnjih dvorišč tudi pogovori o teh mestnih prostorih, ki so pogosto skriti očem in zaznavi.
Neveljaven email naslov