Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov