Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
Tri knjige spominov treh mladih iz skupine judovskih otrok, mladenk in mladeničov, ki je na begu pred nacisti in fašisti dobro leto preživela v Lesnem Brdu
Od leta 2005 je, sprejeto z resolucijo OZN, 27. januar svetovni dan spomina na žrtve holokavsta. Pri Založbi ZRC SAZU je pravkar izšel prevod tretjega dela nekakšne trilogije treh mladih iz omenjene skupine. Avtor tretjega dela spominov z naslovom Leov zapis, tedanji mladenič Leo Koffler, je spomine na beg iz srednje Evrope spomladi 1941 napisal po prihodu v Palestino leta 1944. Tik pred okupacijo Jugoslavije aprila 1941 se je skupina znašla v Zagrebu, in se pred ustaškim terorjem zatekla v Ljubljano, kmalu pa v opuščeni lovski dvorec v Lesnem Brdu med Vrhniko in glavnim mestom. Julija 1942 so pot nadaljevali v severno Italijo, od koder so se po vdoru Nemcev v Italijo septembra 1943 skrivoma razkropili proti Palestini in v Švico. Sicer pa je več o okoliščinah pobude za prevod teh spominov pojasnil prevajalec in raziskovalec z Inštituta za kulturne študije dr. Jaša Drnovšek.
Tomislav Zajec - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Boris in Sabastian Cavazza - intervju ob Radijski igri Treba bi bilo peljati psa na sprehod
Izvedba elektroakustične opere Iden v Mestnem muzeju prinaša zgodbo Kuronske sipine v Litvi, začasnega geografskega pojava pod okriljem Unescove svetovne kulturne in naravne dediščine. Zgodbo konfliktnih interesov, vpisanih v kuriranje nacionalnih parkov, pa tudi zgodbo o prastarem soočanju človeka z neizogibnim spreminjanjem, prehajanjem, minevanjem. Opera je stkana iz dokumentarnih izjav (pogledi različnih deležnikov od uprave nacionalnega parka in mestne občine do biologov, gozdarjev, turističnih delavcev in prebivalcev sipine), poetičnih zapisov in muzikalnega gradiva, ki je reinterpretacija zvočnih posnetkov s sipine (field recordings).
V recitalu sta vrhunska interpreta umetniške besede, dramska igralca Aleš Valič in Urs Remond, predstavila nekaj pesmi nikoli do konca razkritega pesnika Franceta Prešerna in tenkočutnega začetnika slovenske moderne Ivana Cankarja. Prešernova poezija in pesmi iz Cankarjeve Erotike je bilo moč slišati tako v slovenskem kot nemškem jeziku. V nemški jezik je pesmi prevedel prof. dr. Boštjan Dvořak, slovenski jezikoslovec in prevajalec s Humboldtove univerze v Berlinu. Interpreta je na klavirju spremljal Gregor Jagodič.
Drugo del otvoritvenega koncertnega dogodka Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in tremi karizmatičnimi glasbeniškimi osebnostmi, švedsko-slovensko pevko Marino Martensson, slovenskim multiinstrumentalistom Boštjanom Gombačem in slovenskim tolkalistom Ninom Mureškićem.
Nagrajene in odkupljene zgodbe 28. anonimnega natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga vsako leto razpisuje 3. program Radia Slovenija – program Ars, so znane. Tretjo nagrado je žirija podelila zgodbi O bližini – njena avtorica je Iva L. Novak. Drugo nagrado je žirija podelila zgodbi V avtobusu nas je bilo kakih osem, napisala pa jo je Polona Campolunghi Pegan. Prvo nagrado je žirija podelila zgodbi Dva tisoč petsto besed. Njena avtorica je Manka Kremenšek Križman.
Vabljeni k poslušanju intervjuja s pisateljico Manko Kremenšek Križman, ki je prejela prvo nagrado na letošnjem natečaju za najboljšo kratko zgodbo programa Ars. Žirijo je prepričala njena zgodba z naslovom Dva tisoč petsto besed, ki obravnava ganljiv odnos med ostarelim očetom in hčerko, ki ga obiskuje v psihiatrični ustanovi.
Otvoritveni koncertni dogodek Noči v stari Ljubljani na Novem trgu z Big Bandom RTV Slovenija in Marino Martensson. V njeni izvedbi poslušajte skladbo Blizu, s katero je lani nastopila na Emi in se uvrstila v finale ter skladbo Fade Away.
Skrajšana ponovitev večera Velika panonska muzika, ki je v okviru oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi počastili spomin na 100. obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Prireditev je potekala 11. junija 2019 v dvorani Kulturnega doma v Beltincih. Vodila sta jo Sanja Rejc in Renato Horvat, vsebinsko pa jo je zasnovala mag. Simona Moličnik.
Tradicionalni literarni večer Društva slovenskih pisateljev, prenos iz Rašice
Priredba temeljnega avantgardističnega dela Ursonate (Prasonata) Kurta Schwittersa. Dogodek so zasnovali Dragan Živadinov, Oktet Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod vodstvom muzikologinje dr. Tjaše Ribizel, dramski igralec Blaž Šef, bralec Ivan Lotrič in režiser in avtor radijske različice Klemen Markovčič.
Neveljaven email naslov