Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč
Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.
Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.
Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.
Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.
Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.
Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.
Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.
Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.
Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč
Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.
Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.
Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.
Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.
Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.
Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.
Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.
Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.
Naslovi treh nagrajenih zgodb natečaja so že nekaj časa znani, na slovesnem dogodku v Studiu 26 Radia Slovenija pa bomo razkrili še avtorje besedil. Dogodek bo pospremila glasba v interpretaciji Klemna Golnerja, zmagovalno zgodbo pa bomo slišali v interpretaciji Branka Jordana, Tadeja Piška in Line Akif. Letošnja strokovna žirija v sestavi Tadeja Krečič Scholten (predsednica), Tatjana Jamnik in Gašper Troha je izbirala med 734 zgodbami, kar je najvišje število v zgodovini natečaja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Čestitamo zmagovalcu Juriju Černiču, avtorju zgodbe Vlak ob 6.15. Strokovna žirija je v svoji utemeljitvi zapisala naslednje: Vlak ob 6.15 je pretresljiva zgodba, polna topline in moči medčloveških odnosov. Dogaja se v nekem zakotju. V okolju, v katerem so gozdovi, polja in travniki, ni pa vrveža in ljudi. Avtor oziroma avtorica postavi dve zgodbi drugo drugi nasproti. Prva pripoveduje o bržkone kazenski premestitvi nekega železničarja, ki je našel svojo ljubezen na glavni železniški postaji v mestu in je vse življenje hotel zbežati iz majhnega kraja, v katerem se vlak ustavi le dvakrat na dan. Drugo zgodbo pripoveduje njegov sin, tudi železničar, ki prav v tem zakotju najde simbol ljubezni in povezanosti med dvema človekoma. Ti sta trdnejši od vsega. Glavna junaka, ki se v svojem odnosu dopolnjujeta in si dajeta oporo, morda celo raison d'etre, vsak dan ob 6.15 ponavljata svoje mitično srečanje. Ona je hotela oditi v mesto, njemu pa je le uspelo povedati, koliko mu pomeni. Prav s tem trenutkom, ki je tako odločilno zaznamoval njuni življenji, je avtor oziroma avtorica izvrstno ubesedil ključna življenjska naključja, ki zaznamujejo vsakega izmed nas in uravnavajo naša življenja.
Minila so tri desetletja, odkar je Babica šla na jug. Vinci Vogue Anžlovar je medtem posnel več filmov in pri vseh šel z glavo skozi zid: zanje je zbiral sredstva v tujini, vmes pa se boril notranjimi demoni in opravljal raznolike službe. Njegova zadnja zaposlitev, preden je znova poprijel za režijsko taktirko, je bila vožnja taksija. Avgusta je padla prva klapa njegovega novega celovečerca Dedek gre na jug. Kot je povedal v pogovoru z Urbanom Tarmanom, gre ekipa znova z glavo skozi zid: kljub zamrznitvi javnega sofinanciranja s strani Filmskega centra oziroma kulturnega ministrstva, je filmska ekipa že imela deset snemalnih dni; producent Branislav Srdić pa je, da bi se snemanje vendarle začelo, celo dvignil kredit in zanj zastavil svojo hišo, garažo in kolo. Vinci Vogue Anžlovar pojasnjuje, kako je film Dedek gre na jug povezan z Babico.
Direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar v pogovoru s Teso Drev Juh govori o trenutni finančni situaciji, v kateri se je znašel slovenski film (in z njim njegovi ustvarjalci).
Prejšnjo soboto se je zaključil 77. Beneški filmski festival – na dogodku, na katerem ni bilo velikih ameriških produkcij kot je bilo v navadi v zadnjih letih, je vseeno zmagal ameriški film, in sicer intimna družbenokritična drama Nomadland (Dežela nomadov) režiserke Chloe Zhao, v kateri glavno vlogo odigra Frances McDormand. Več o letošnji Mostri v komentarju Ingrid Kovač Brus
Letošnjo nagrado za najboljši evropski film v sekciji Dnevi avtorjev na Beneškem filmskem festivalu je prejela slovenska manjšinska koprodukcija Oaza. Lani je isto nagrado dobil film Corpus Christi poljskega cineasta Jana Komase. Film, katerega zgodba temelji na pojavu lažnih duhovnikov na Poljskem, si lahko zdaj ogledate v slovenski art kino mreži. Film je navdušil Gorazda Trušnovca.
V komediji Vojna z dedkom vlogo dedka igra Robert De Niro. Film si je ogledala Gaja Pöschl.
Po 15-ih letih premora Umetnostna galerija Maribor pripravlja Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki bo svoja vrata odprl spomladi prihodnje leto. Prispevek Irene Kodric Cizerl.
Sinoči je celjsko gledališče otvorilo svojo jubilejno, sedemdeseto sezono s komedijo enega največkrat prevedenih in uprizarjanih sodobnih nemških dramatikov, Lutza Hübnerja z naslovom Marjetka, stran 89. Premiero si je ogledala Vilma Štritof.
V Mariboru so se začeli »Dnevi zaganjanja EKO 8«, tridnevno dogajanje, s katerim mariborska umetnostna galerija opominja na Mednarodni trienale umetnost in okolje, ki ga bo po 15 letih premora znova organizirala v Mariboru. Zaradi nevarnosti virusne okužbe so večmesečno dogajanje prestavili na prihodnjo pomlad. Brigita Mohorič.
Branje je z vidika človekovega obstoja mlada veščina. Beremo nekaj tisočletij, kar pa je premalo, da bi se v možganih razvili posebni centri za branje, zato med branjem možgani uporabljajo omrežja, ki so namenjena drugim funkcijam. Pri slabših bralcih se aktivira velik del možganov, pri dobrih bralcih pa del, ki je namenjen prepoznavanju obrazov. In ravno ta del možganov je povezan s človekovim čustvenim in socialnim doživljanjem. Da branje spodbuja k empatiji, sočutju in vzgoji srca tako niso le lepe besede, saj jih podpirajo tudi raziskave delovanja možganov. Pretirana raba zaslonov pa ima na drugi strani veliko slabih učinkov na razvoj otroka. Še posebej občutljivi so predšolski otroci. Pri njih se je pokazalo, da jim je gledanje zaslonov porušilo mikrostrukturo v delih možganov, ki so namenjeni za govor in razvoj jezika. Celoten pogovor z državno sekretarko Tino Bregant, ki je doktorirala iz nevropediatrije, lahko poslušate v oddaji Jezikovni pogovori. Vir fotografije: Pixabay
Neveljaven email naslov