Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami?

12.02.2022


Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč

Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.

Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.

Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.

Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.

Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.

Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.

Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.

Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami?

12.02.2022


Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč

Kateri film se podaja v bitko za oskarje z največ nominacijami? Ameriška filmska akademija je v torek razglasila nominirance za zlate kipce. Največ nominacij, kar 12, je prejel vestern Moč psa o življenju samskih bratov, ki v dvajsetih letih prejšnjega stoletja v Montani vodita premožen družinski ranč. V zadnjih letih sta več nominacij prejela le filma Dežela La La in Oblika vode.

Jane Campion, ki je pred 18 leti prejela oskarja za režijo Klavirja, utegne postati prva režiserka z dvema oskarjema. Tudi v edini kategoriji, v kateri ženske še niso slavile, se utegne zgoditi mejnik, saj je nominacijo za najboljšo fotografijo prejela avstralska direktorica fotografije Ari Wegner.

Moč psa je skupaj prejel ducat nominacij: za najboljšo izvirno glasbo Jonnyja Greenwooda, za najboljši prirejen scenarij, za zvok, montažo, scenografijo, fotografijo, režijo, ter kar štiri igralske nominacije: za glavno vlogo Benedicta Cumberbatcha in za stranske vloge Kirsten Dunst, Jesseja Plemonsa in Kodija Smit-McPheeya, ter nominacijo v najpomembnejši kategoriji za najboljši film.

Z devetimi nominacijami sledi znanstvenofantastični spektakel Dune: peščeni planet režiserja Denisa Villeneuvea.

Poseben rekord je zabeležil Steven Spielberg: njegov muzikal Zgodba z Zahodne strani je prejel sedem nominacij (tudi za režijo) in je njegov 11-ti film, ki ga je produciral in je nominiran za najboljši film.

Prav tako sedem nominacij, tudi za najboljši film in režijo, si je izborila črno-bela drama Belfast, ki jo je navdahnilo odraščanje scenarista in režiserja Kennetha Branagha.

Za najboljši mednarodni film so med drugim nominirani Božja roka italijanskega režiserja Paola Sorrentina, Drive My Car (Vozi moj avto) japonskega režiserja Ryusukeja Hamaguchija, Najbolj grozen človek na svetu norveškega režiserja Joachima Trierja. Film danskega režiserja Jonasa Poherja Rasmussena Flee oziroma Beg je poleg nominacije za najboljši mednarodni film nominiran še v kategorijah animiranega in dokumentarnega celovečerca, saj gre za animirani dokumentarec.

Kateri film bo unovčil največ nominacij, bomo izvedeli na podelitvi 27. marca v dvorani Dolby v Los Angelesu.


14.07.2020

Tanja Prušnik: C-unst masken in sledi_spuren

Primer za to, kako se umetnost neposredno odziva na čas oziroma iz njega črpa tudi svojo materialnost, lahko opazujemo na razstavi C-unst masken in sledi_spuren. Avtorica razstave je Tanja Prušnik, avstrijska vizualna umetnica slovenskega rodu, razstava pa je na ogled v cerkvici Sv. Petra na Tartinijevem trgu v Piranu. Umetnica Tanja Prušnik je v obdobju, ki smo ga preživeli to pomlad, izdelala serijo unikatnih umetniških mask, ki jih razstavlja v muzejskih vitrinah. Postavitev na razstavi v sakralnem prostoru piranske cerkvice je dvodelna. Delo C-unst masken je umeščeno znotraj kontinuiranega projekta sledi_spuren, ki ga Tanja Prušnik ustvarja že več let, z njim pa premišljuje, kakšno sled, kakšne vsebine človek pusti za seboj potem, ko s tega sveta fizično odide. Razstava umetniških mask je bila prvič postavljena konec maja v galeriji Šikoronja v Rožku na Avstrijskem Koroškem, trenutno pa so, poleg piranske postavitve, C-unst masken na ogled še v Mestni galeriji v Celovcu in v Urban art galeriji na Dunaju. V Piranu bo razstava na ogled do 10. avgusta. Prispevek Petre Tanko.


13.07.2020

Gledališka sezona 2020/21, 2.del

Napovedi prihajajoče gledališke sezone v slovenskih repertoarnih gledališčih. V drugi oddaji smo se posvetili mestnim in drugim javnim gledališkim inštitucijam v Sloveniji in oddajo sklenili s pogledom v Slovensko stalno gledališče Trst. Med omenjenimi so, poleg MGL in SSG še: Prešernovo gledališče Kranj, Mestno gledališče Ptuj, Slovensko ljudsko gledališče Celje, Slovensko mladinsko gledališče, Mini teater in Gledališče Koper. vir foto: sng-mb.si (izsek)


13.07.2020

Veronika Šoster, Stritarjeva nagrajenka

V petek so v Rogaški Slatini v okviru 17. festivala Pranger, namenjenega refleksiji in prevodu poezije, podelili Stritarjevo nagrado za najobetavnejšega mladega literarnega kritika oziroma kritičarko. Nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, je prejela Veronika Šoster.


13.07.2020

Priča požiga Narodnega doma v Trstu

Na današnji dan mineva sto let od požiga Narodnega doma v Trstu. Edina živa priča tega okrutnega dogodka, ki zaznamuje začetek fašistične dobe in z njo izgubo jezika, slovenske samobitnosti in dostojanstva, je skoraj sto sedemletni pisatelj Boris Pahor, ki je po vseh krivicah 20. stoletja, ki so jih doživeli Slovenci, postal kot pisatelj in človek pričevalec svojega časa in neumorni iskalec resnice. Foto: RTV Slovenija


13.07.2020

Lirični utrinek - Srečko Kosovel: Italijanska kultura

Srečko Kosovel: Italijanska kultura Slovenski Narodni dom v Trstu 1920. Delavski dom v Trstu 1920. Žitna polja v Istri gorijo. Fašisti groze ob volitvah. Srce postaja odporno kot kamen. Ali bodo še goreli slovenski delavski domovi? Stara ženica umira v molitvah. Slovenstvo je progresiven faktor. Človečanstvo je progresiven faktor. Človečansko slovenstvo: sinteza razvoja. Gandhi, Gandhi, Gandhi! Edinost gori, gori, naš narod duši, duši.


11.07.2020

Gledališka sezona 2020/2021 v slovenskih repertoarnih gledališčih, 1.del

Vabimo vas, da prisluhnete prvemu delu napovedi gledališke sezone 2020/21 v slovenskih repertoarnih gledališčih. Poslušali bomo predstavitve repertoarjev SNG Drama Ljubljana, SNG Drama Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Opera in balet Maribor, SNG Nova gorica ter Lutkovnega gledališča Ljubljana in Lutkovnega gledališča Maribor.


10.07.2020

Kaos

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Mirko Bratuša

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Seminar slovenskega jezika

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Narodni dom vodnik

Vsebine Programa Ars


09.07.2020

Stojan Kerbler

Vsebine Programa Ars


08.07.2020

Častno gostovanje v Frankfurtu prestavljeno za eno leto

Častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu je za slovensko knjigotrštvo dogodek desetletja. Zaradi posledic pandemije bo gostovanje prestavljeno za eno leto, na leto 2023, ker je Kanada, letošnja častna gostja sejma, zaprosila za premik svojega gostovanja. Pri Javni agenciji za knjigo so bili pripravljeni na to odločitev. Zamaknitev se je napovedovala, pri agenciji pa so bili še posebej pozorni, ker je črpanje štirih milijonov evropskih sredstev vezano na obdobje finančne perspektive, ki se izteče ravno leta 2022. Po neformalnih zagotovilih se bodo sredstva lahko črpala tudi pozneje. Med pozitivnimi posledicami zamika častnega gostovanja je več časa za ta zahteven projekt, za prevod slovenskih del v nemški jezik in njihovo promocijo. Še zlasti pa tudi zaradi častnega gostovanja na Bolonjskem sejmu otroške in mladinske književnosti, ki bo leta 2022. Če se sejem v Frankfurtu ne bi zamaknil, bi imela Slovenija dve častni gostovanji v enem letu, kar bi bilo prezahtevno. Sejem v Bologni je sicer letos odpadel, v Frankfurtu pa načrtujejo, da ga bodo izvedli. Vendar z občutno manj udeleženci. Predvidevajo, da jih bo glede na pretekla leta le tretjina. Med njimi bo tudi Slovenija, ki pa se bo oktobra na nacionalni stojnici predstavila celo z največ založniki doslej.


07.07.2020

Kibla

Vsebine Programa Ars


07.07.2020

Nekrolog Ennio Morricone

Vsebine Programa Ars


07.07.2020

Festival Pranger

Vsebine Programa Ars


04.07.2020

Glasba povezuje: Zamejski pisatelj Boris Pahor, pričevalec fašističnega nasilja nad Slovenci v Italiji

Julija 1920 je v središču Trsta zagorel Narodni dom. Požig srca in ponosa slovenske narodne skupnosti v Trstu se je zasidral v vseslovenski kolektivni spomin. Ognjeni zublji so naznanjali začetek črnega obdobja fašističnega nasilja in raznarodovanja, ki je sledilo v naslednjih letih in desetletjih. Ob 100. obletnici požiga in ob vrnitvi Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini v Italiji smo v oddajo povabili enega najbolj znanih slovenskih pisateljev, gospoda Borisa Pahorja. Doživel je požig narodnega doma v Trstu, fašistično preganjanje Slovencev. "Požar se je videlo daleč naokoli. Igrali smo se zunaj, z drugimi dečki in deklicami, ko smo zagledali dim in izvedeli, da gori kulturni dom Slovencev. Stekel sem domov. Tam je bila štiriletna sestra, mama je jokala, žalostna zaradi požiga. S sestro sva odšla do vogala kavarne, kjer sva se ustavila in gledala Narodni dom pred sabo. Tam sva bila kakšno uro ali več, dokler ni prišel po naju oče in naju oštel, ker sva mamo pustila samo," se tega tragičnega dne za Slovence spominja 106 letni slovenski pisatelj Boris Pahor. In dodaja: »…Požar je bil zame hud prizor. V Narodnem domu je bil sedež vsega, kar se je dogajalo lepega, za otroke tudi prireditve in darila ob Miklavžu ali božiču, v domu je bilo gledališče in spominjam se, da sem gledal Jurčiča v tem gledališču, je še opisal danes Boris Pahor. "Ob požigu sem doživel nekaj, kar je bilo podobno, bi rekli zdaj, koncu sveta. Zdelo se mi je, da se je okoli mene vse začelo podirati." Poleg fašističnega preganja je pisatelj na svoji koži občutil tudi nacistično nasilje, ko je bil med drugo svetovno vojno v več koncentracijskih taboriščih. Boris Pahor, ki velja za enega od največkrat prevajanih slovenskih pisateljev, bo z nami delil spomine na slovensko petje pod fašizmom. Prebirali bomo njegovo novelo Rože za gobavca, v kateri Pahor tenkočutno opiše kruto mučenje slovenskega skladatelja Lojzeta Bratuža. Novelo bo prebral mlad dramski igralec, Tržačan Matija Rupel. Na fotografiji pisatelj Borut Pahor (foto:BoBo)


04.07.2020

Glasba povezuje: biologinja dr. Maja Derlink

»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene.« To je misel, ki jo je v času epidemije, ko smo snovali oddajo, zapisala dr. Maja Derlink z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Dr. Maja Derlink bo naša gostja v studiu, predstavila bo raziskovalne projekte, v katerih sodeluje, spregovorila pa bo tudi o čisto bioloških funkcijah zvoka, ki delujejo tudi same zase, ne nujno samo zaradi kulture. Ali kot je povedala dr. Maja Derlink: »Živali pojejo že od nekdaj.« Na fotografiji: biologinja dr. Maja Derlink (osebni arhiv)


Stran 77 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov