Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prešerna posprava Marka Breclja v galeriji Vžigalica
Pesnik, glasbenik in lahko bi rekli tudi pionir slovenskega performansa je drzno nastavljal zrcalo družbi in v svoji bogati petdeset let dolgi karieri vplival na številne ustvarjalce pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Bil je direktor v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru in še bi lahko naštevali. V galeriji Vžigalica v Ljubljani so pripravljali njegovo pol-pregledno razstavo, ki je žal ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, razstavo so odprli 8. februarja, na Prešernov dan.
Duhovit in neizprosen satirik Marko Brecelj se ni oziral na oliko. Spomnimo se poskusa atentata na Dimitrija Rupla. Simboličnega, seveda – med njegovim govorom je vanj s pihalnik izstrelil vato – šlo je za vatentat. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma so zapisali ob razstavi, za katero se je ideja porodila, ko je prvič umrl. Lansko poletje je namreč v medijih o tem zaokrožila neresnična informacija in vsaj še za nekaj časa je tako potem "vstal od mrtvih".
Kuratorja razstave sta Vasja Cenčič in Jani Pirnat, pomembno pa je k njenemu konceptu prispeval umetnik. Stene galerije Vžigalica so polepljene s stripovskimi plakati z nič kaj prizanesljivimi karikaturami in sporočili, na enem denimo preberemo tisto o "palmitelju" Borisu Popoviču: "Pilot demokracije je kupil in zasadil več kot dvesto odraslih dreves iz Afrike. Ustregel je predstavi ameriških turistov o videzu sredozemskega mesta." Ob tem lahko dodamo, da je Marko Brecelj tudi sam redno kandidiral na koprskih županskih volitvah. Na razstavi si lahko ogledamo še video in zvočne dokumente ter rekvizite raznih njegovih akcij, ki so pogosto nastajale s somišljeniki, pa odlomke performativnih glasbenih nastopov in sodelovanja s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom v tandemu Duo Zlatni zubi.
Ob vsem omenjenem, kar se nam ob Ježkovem nagrajencu Marku Breclju ne sme izmuzniti, pa seveda v spominu ostaja kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v sedemdesetih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail. Prešerno pospravo Marka Breclja lahko v Vžigalici obiščete do 18. marca.
Prešerna posprava Marka Breclja v galeriji Vžigalica
Pesnik, glasbenik in lahko bi rekli tudi pionir slovenskega performansa je drzno nastavljal zrcalo družbi in v svoji bogati petdeset let dolgi karieri vplival na številne ustvarjalce pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Bil je direktor v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru in še bi lahko naštevali. V galeriji Vžigalica v Ljubljani so pripravljali njegovo pol-pregledno razstavo, ki je žal ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, razstavo so odprli 8. februarja, na Prešernov dan.
Duhovit in neizprosen satirik Marko Brecelj se ni oziral na oliko. Spomnimo se poskusa atentata na Dimitrija Rupla. Simboličnega, seveda – med njegovim govorom je vanj s pihalnik izstrelil vato – šlo je za vatentat. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma so zapisali ob razstavi, za katero se je ideja porodila, ko je prvič umrl. Lansko poletje je namreč v medijih o tem zaokrožila neresnična informacija in vsaj še za nekaj časa je tako potem "vstal od mrtvih".
Kuratorja razstave sta Vasja Cenčič in Jani Pirnat, pomembno pa je k njenemu konceptu prispeval umetnik. Stene galerije Vžigalica so polepljene s stripovskimi plakati z nič kaj prizanesljivimi karikaturami in sporočili, na enem denimo preberemo tisto o "palmitelju" Borisu Popoviču: "Pilot demokracije je kupil in zasadil več kot dvesto odraslih dreves iz Afrike. Ustregel je predstavi ameriških turistov o videzu sredozemskega mesta." Ob tem lahko dodamo, da je Marko Brecelj tudi sam redno kandidiral na koprskih županskih volitvah. Na razstavi si lahko ogledamo še video in zvočne dokumente ter rekvizite raznih njegovih akcij, ki so pogosto nastajale s somišljeniki, pa odlomke performativnih glasbenih nastopov in sodelovanja s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom v tandemu Duo Zlatni zubi.
Ob vsem omenjenem, kar se nam ob Ježkovem nagrajencu Marku Breclju ne sme izmuzniti, pa seveda v spominu ostaja kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v sedemdesetih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail. Prešerno pospravo Marka Breclja lahko v Vžigalici obiščete do 18. marca.
Literarno nagrado kritiško sito, deseto po vrsti, je pred nekaj urami prejel Muanis Sinanović, in sicer za svojo četrto pesniško zbirko Krhke karavane. Nagrado podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov, v končni žiriji pa je sodelovalo 12 članov društva.
.abeceda [ansambel za novo glasbo] deluje v sklopu Inštituta .abeceda. Delovanja zasedbe je mogoče razumeti dvoplastno. Obenem gre za združenje glasbenikov, ki lahko delujejo kot standardna komorna zasedba, specializirana za izvajanje sodobne glasbe, po drugi strani pa gre za širšo platformo, ki je trdno vpeta v opravilnost celotnega Inštituta .abeceda. V tem pogledu ponuja možnost za delovanje, preizkušanje ter predstavitve mladim skladateljem in izvajalcem, torej je nekakšen laboratorij za zagotavljanje infrastrukturne opore.
V ljubljanski Drami je bila sinoči premierno uprizorjena monodramska pripoved vsestranskega umetnika Jana Fabra, ki je tudi tokrat v avtorski projekt Nočni pisec združil različne umetniške izraze in teme, dnevniške zapiske, odlomke iz gledaliških besedil in znane skladbe, ki se vpletajo v njegovo biografijo. V slovenski različici predstave, ki je del širšega evropskega eksperimenta, je podobo Fabrovega alter ega poosebil in utelesil igralec Marko Mandić. Predstavo si je ogledala Magda Tušar.
Danes pozno popoldne je bila v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki slavnost s podelitvijo Cankarjeve nagrade za najboljše izvirno slovensko literarno delo s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja. Že več kot mesec dni vemo, da so bili nominiranci štirje avtorji romanov: Andrej Blatnik, Gašper Kralj, Mirana Likar in Lucija Stepančič, izmed njih pa je žirija izbrala roman Škrbine Gašperja Kralja.
Nocoj bodo v Kulturnem domu Ivana Cankarja na Vrhniki drugič podelili Cankarjevo nagrado; leta 2019 so jo ustanovili Slovenski center PEN, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Univerza v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalni center SAZU – kot poklon velikemu književniku in kot priznanje za najboljše izvirno literarno delo minulega leta v slovenskem jeziku, izdano v knjižni obliki. Nagrajeno delo je lahko s katerega koli področja Cankarjevega ustvarjanja (pesniška zbirka, roman, drama, zbirka kratkih pripovedi ali esejev). Žirija, ki jo sestavljajo Matej Bogataj, Ana Geršak, Niko Grafenauer, Darja Pavlič in Ivan Verč, je že aprila izbrala štiri nominirance - letos so to samo romani: Luknje Andreja Blatnika, Škrbine Gašperja Kralja, Pripovedovalec Mirane Likar in Naj me kdo zbudi Lucije Stepančič.
Primož Trdan in Lidija Hartman v živo s snemanja koncerta na strehi Radia Slovenija
Vsebine Programa Ars
Z odprtjem skupinske razstave Sosedje. Urbane prigode prijateljev in diplomatov se danes začenja obeleževanje 5. obletnice ustanovitve Dobre Vage, galerijskega, razstavnega in projektnega prostora pod arkadami na ljubljanski tržnici. Glavne programske smernice so: kolektivno vodenje galerije ter spodbujanje mladih umetnic in umetnikov v treh programskih sklopih Odprti atelje, Umetnik/umetnica na mesec ter prodajna galerija. Prispevek je pripravila Petra Tanko.
V oddaji Glasba 20. stoletja tokrat predvajamo komorni skladbi Alfreda Šnitkeja, Klavirski trio in Sonato za violončelo in klavir št. 1. Šnitke je z neverjetno lahkoto uporabljal sredstva iz različnih glasbenih govoric, ki so mu bila na voljo, jih združeval ali ločeval kot dobesedne ali variirane citate, izkrivljene, predelane in na novo ustvarjene, ter povezoval na videz nasprotujoče si glasbene odlomke ali zvočne skupke. V glasbi Alfreda Šnitkeja je pomembno komponento pomenila ideja minljivosti in minevanja. Muzikolog Theodor Adorno je zapisal, da je bil celoten opus Alfreda Šnitkeja usmerjen h kompozicijskim preoblikovanjem, ki so predstavljala metaforo izginevanja, njegova glasba je bila slovo od življenja. Tudi sam skladatelj je rekel, da je nekoč na papir zapisal prečudovit akord, ki je kmalu za tem zarjavel.
Razstava Živimo v vznemirljivih časih, ki jo je pretekli teden odpovedal minister za kulturo Vasko Simoniti, ponovno vznemirja. V Koroški galeriji likovnih umetnosti so s strani ministrstva prejeli danes klic, da ministrstvo ne odpoveduje razstave, ki naj bi bila na ogled med slovenskim predsedovanjem Svetu Evropske unije v Evropskem parlamentu. V galeriji se bodo najprej posvetovali z umetniki ali bodo razstavo, po vseh peripetijah, kljub temu izvedli.
Zgodovinski spomin ohranjamo s pomočjo in močjo podob. Kolektivni spomin Slovenk in Slovencev je zaznamovalo tudi dogajanje pred 30 leti. V narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava fotografij ob 30-letnici samostojnosti Slovenije, kot jo je ovekovečil fotoreporter Srđjan Živulović. Leta bežijo in spomini bledijo. Tri desetletja po prelomnih dogodkih je jasno, da je Živulović eden tistih fotoreporterjev, ki so za vedno zaznamovali kolektivne impresije Slovencev. Podobe osamosvojitve v našem spominu so velikokrat prav njegove fotoreporterske stvaritve.
Začetek gradnje nove Narodne in univerzitetne knjižnice se odmika tudi zato, ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Mestna občina Ljubljana ne zmoreta skleniti dogovora o zemljiščih v lasti ljubljanske občine. Nacionalni svet za kulturo zato obe strani poziva, naj do konca junija skleneta dogovor, saj je od tega odvisna usoda gradbenega dovoljenja za projekt NUK2. Blaž Mazi
Neveljaven email naslov