Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prešerna posprava Marka Breclja v galeriji Vžigalica
Pesnik, glasbenik in lahko bi rekli tudi pionir slovenskega performansa je drzno nastavljal zrcalo družbi in v svoji bogati petdeset let dolgi karieri vplival na številne ustvarjalce pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Bil je direktor v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru in še bi lahko naštevali. V galeriji Vžigalica v Ljubljani so pripravljali njegovo pol-pregledno razstavo, ki je žal ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, razstavo so odprli 8. februarja, na Prešernov dan.
Duhovit in neizprosen satirik Marko Brecelj se ni oziral na oliko. Spomnimo se poskusa atentata na Dimitrija Rupla. Simboličnega, seveda – med njegovim govorom je vanj s pihalnik izstrelil vato – šlo je za vatentat. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma so zapisali ob razstavi, za katero se je ideja porodila, ko je prvič umrl. Lansko poletje je namreč v medijih o tem zaokrožila neresnična informacija in vsaj še za nekaj časa je tako potem "vstal od mrtvih".
Kuratorja razstave sta Vasja Cenčič in Jani Pirnat, pomembno pa je k njenemu konceptu prispeval umetnik. Stene galerije Vžigalica so polepljene s stripovskimi plakati z nič kaj prizanesljivimi karikaturami in sporočili, na enem denimo preberemo tisto o "palmitelju" Borisu Popoviču: "Pilot demokracije je kupil in zasadil več kot dvesto odraslih dreves iz Afrike. Ustregel je predstavi ameriških turistov o videzu sredozemskega mesta." Ob tem lahko dodamo, da je Marko Brecelj tudi sam redno kandidiral na koprskih županskih volitvah. Na razstavi si lahko ogledamo še video in zvočne dokumente ter rekvizite raznih njegovih akcij, ki so pogosto nastajale s somišljeniki, pa odlomke performativnih glasbenih nastopov in sodelovanja s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom v tandemu Duo Zlatni zubi.
Ob vsem omenjenem, kar se nam ob Ježkovem nagrajencu Marku Breclju ne sme izmuzniti, pa seveda v spominu ostaja kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v sedemdesetih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail. Prešerno pospravo Marka Breclja lahko v Vžigalici obiščete do 18. marca.
Prešerna posprava Marka Breclja v galeriji Vžigalica
Pesnik, glasbenik in lahko bi rekli tudi pionir slovenskega performansa je drzno nastavljal zrcalo družbi in v svoji bogati petdeset let dolgi karieri vplival na številne ustvarjalce pri nas in v nekdanji Jugoslaviji. Bil je direktor v koprskem mladinskem, kulturnem, socialnem in multimedijskem centru in še bi lahko naštevali. V galeriji Vžigalica v Ljubljani so pripravljali njegovo pol-pregledno razstavo, ki je žal ni dočakal. Preminil je nekaj dni pred odprtjem, razstavo so odprli 8. februarja, na Prešernov dan.
Duhovit in neizprosen satirik Marko Brecelj se ni oziral na oliko. Spomnimo se poskusa atentata na Dimitrija Rupla. Simboličnega, seveda – med njegovim govorom je vanj s pihalnik izstrelil vato – šlo je za vatentat. Bil je utemeljitelj mehkega terorizma kot zvrsti umetniškega aktivizma so zapisali ob razstavi, za katero se je ideja porodila, ko je prvič umrl. Lansko poletje je namreč v medijih o tem zaokrožila neresnična informacija in vsaj še za nekaj časa je tako potem "vstal od mrtvih".
Kuratorja razstave sta Vasja Cenčič in Jani Pirnat, pomembno pa je k njenemu konceptu prispeval umetnik. Stene galerije Vžigalica so polepljene s stripovskimi plakati z nič kaj prizanesljivimi karikaturami in sporočili, na enem denimo preberemo tisto o "palmitelju" Borisu Popoviču: "Pilot demokracije je kupil in zasadil več kot dvesto odraslih dreves iz Afrike. Ustregel je predstavi ameriških turistov o videzu sredozemskega mesta." Ob tem lahko dodamo, da je Marko Brecelj tudi sam redno kandidiral na koprskih županskih volitvah. Na razstavi si lahko ogledamo še video in zvočne dokumente ter rekvizite raznih njegovih akcij, ki so pogosto nastajale s somišljeniki, pa odlomke performativnih glasbenih nastopov in sodelovanja s pesnikom Ivanom Volaričem – Feom v tandemu Duo Zlatni zubi.
Ob vsem omenjenem, kar se nam ob Ježkovem nagrajencu Marku Breclju ne sme izmuzniti, pa seveda v spominu ostaja kot legendarni pevec in pisec besedil skupine Buldožer, s katero so v sedemdesetih pretresali jugoslovansko rock sceno, še posebej s ploščo Pljuni istini u oči. In kdo ne bi poznal njegovega kantavtorskega albuma Cocktail. Prešerno pospravo Marka Breclja lahko v Vžigalici obiščete do 18. marca.
V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.
Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021
Vsebine Programa Ars
V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov