Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ustvarjalci so se navdihovali pri motivih iz novele Marguerite Duras in pravljice Oscarja Wilda
Avtorski projekt Bolezen duše, ki je nastal po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda, povezuje ljubezenska tematika. Ta je omejena na goli odnos med moškim in žensko, je povedala soavtorica priredbe Ana Kržišnik Blažica. Ves čas smo se ukvarjali z nezmožnostjo ljubiti. To je prevedeno v neki jezik, z odsotnostjo duše, z odrezanostjo duše, torej z nepovezanostjo dveh delov − moškega in ženskega dela v nas, tako na ravni posameznika kot na ravni para in na ravni družbe. Menimo, če sta ta dva pola nezdružena oz. je eden od njiju ranjen, ne moremo v celoti ljubiti sebe oziroma drugega.
Kaj se zgodi, če se poruši ravnovesje med ženskim in moškim polom? Nepovezanost z ženskim principom se odraža tudi na družbenem nivoju, to je na patriarhalnih vzorcih, ki jih naša civilizacija zasleduje in posledično po teh vzorcih deluje, kar pomeni, da zanemarjeno ženski princip. Kar je škoda za oba spola in za celotno civilizacijo, ne samo za žensko.
Režiserka in soavtorica priredbe Yulia Roschina meni, da sta oba pola prisotna v vsakem človeku, paru ali celotnem vesolju, zato zapostavljenost enega predstavlja odrezanost od duše oziroma njeno odsotnost. Ali bo predstava našla zdravilo za bolezen duše? Jaz bi rekla, da se bomo povezali s svojo dušo, da ta predstava − to sem si jaz želela − ne bo govorila o problemu, ampak dejansko problem razrešuje skozi uprizoritev. Upam na to! K temu bodo pripomogli tudi številni gledališki elementi, ki jih je režiserka uporabila v predstavi.
Mislim, da so vsa gledališka sredstva, ki smo jih uporabili za zgodbo- glasba, telo igralcev, njun govor, čustva, sama zgodba, luč…vsi ti elementi, se morajo zliti v celoto, da pride do gledalca sporočilo na vseh nivojih. Da se te dotakne nam mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.
V predstavi z živo godalno glasbo bo ona Helena Peršuh, on pa Gorazd Jakomini.
Ustvarjalci so se navdihovali pri motivih iz novele Marguerite Duras in pravljice Oscarja Wilda
Avtorski projekt Bolezen duše, ki je nastal po motivih novele Bolezen smrt Marguerite Duras in pravljice Ribič in njegova duša Oscarja Wilda, povezuje ljubezenska tematika. Ta je omejena na goli odnos med moškim in žensko, je povedala soavtorica priredbe Ana Kržišnik Blažica. Ves čas smo se ukvarjali z nezmožnostjo ljubiti. To je prevedeno v neki jezik, z odsotnostjo duše, z odrezanostjo duše, torej z nepovezanostjo dveh delov − moškega in ženskega dela v nas, tako na ravni posameznika kot na ravni para in na ravni družbe. Menimo, če sta ta dva pola nezdružena oz. je eden od njiju ranjen, ne moremo v celoti ljubiti sebe oziroma drugega.
Kaj se zgodi, če se poruši ravnovesje med ženskim in moškim polom? Nepovezanost z ženskim principom se odraža tudi na družbenem nivoju, to je na patriarhalnih vzorcih, ki jih naša civilizacija zasleduje in posledično po teh vzorcih deluje, kar pomeni, da zanemarjeno ženski princip. Kar je škoda za oba spola in za celotno civilizacijo, ne samo za žensko.
Režiserka in soavtorica priredbe Yulia Roschina meni, da sta oba pola prisotna v vsakem človeku, paru ali celotnem vesolju, zato zapostavljenost enega predstavlja odrezanost od duše oziroma njeno odsotnost. Ali bo predstava našla zdravilo za bolezen duše? Jaz bi rekla, da se bomo povezali s svojo dušo, da ta predstava − to sem si jaz želela − ne bo govorila o problemu, ampak dejansko problem razrešuje skozi uprizoritev. Upam na to! K temu bodo pripomogli tudi številni gledališki elementi, ki jih je režiserka uporabila v predstavi.
Mislim, da so vsa gledališka sredstva, ki smo jih uporabili za zgodbo- glasba, telo igralcev, njun govor, čustva, sama zgodba, luč…vsi ti elementi, se morajo zliti v celoto, da pride do gledalca sporočilo na vseh nivojih. Da se te dotakne nam mentalnem, čustvenem in duhovnem nivoju.
V predstavi z živo godalno glasbo bo ona Helena Peršuh, on pa Gorazd Jakomini.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov