Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov