Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
Odbor za kulturo DZ o ukrepih pri samozaposlenih med epidemijo
Ministrstvo za kulturo na eni strani, opozicija s predstavniki civilnih društev na drugi. Tako bi lahko opisali sejo Odbora za kulturo v državnem zboru o ukrepih na področju samozaposlenih v kulturi med epidemijo. Medtem ko ministrstvo poudarja, da je vlada izdatno podprla kulturo in samozaposlene, je bilo z druge strani slišati opozorila o prizadetosti in popolnem nerazumevanju sektorja.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc je omenila visoka sredstva, ki so jih namenili celotnemu področju kulture med epidemijo. V primeri z Avstrijo, Nemčijo in Hrvaško je plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih pri nas na veliko višji ravni, za kulturo pa Slovenija namenja 0,6 odstotka BDP na prebivalca - to je precej nad evropskim povprečjem, ki je 0,4 odstotka.
Pa vendar njene besede niso naletele na navdušenje. Ravno nasprotno, nad njeno razlago so bili nekateri opazno razočarani. Dejstva s terena naj bi kazala, da ukrepi ministrstva ne delujejo.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov