Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027
Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.
Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.
Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."
Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.
Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.
Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027
Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.
Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.
Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."
Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.
Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.
Vsebine Programa Ars
Z res dolgimi stripi, ki v besedi in sliki poučno in hudomušno upodobijo našo preteklost, rad postreže eden glavnih slovenskih striparjev Zoran Smiljanić. S sinom, zgodovinarjem Ivanom Smiljanićem sta ob letošnji 100-ti obletnici požiga Narodnega doma v Trstu pripravila 110 strani dolg zgodovinsko tematski strip Črni plamen. V njem podobo Trsta spremljamo vse od odprtja Narodnega doma leta 1904, ki je postal osrednji družabni in kulturni center tržaških Slovanov, torej ne le Slovencev. Napetost, ki se je tudi z izgredi kazala že leta prej, se stopnjuje do dogodka, ki mu pravijo tudi ognjeni krst fašizma. Ob 19.30 so v Narodni dom prinesli petrolej in bencin ter ju začeli polivati po kavarni in restavraciji, je opis ob podobah razbitih stekel, plamenov in dima. Zoran in Ivan Smiljanić sta zgodbo o požigu umestila v širši zgodovinski in družbeni okvir. Strip Črni plamen je točno ob stoti obletnici požiga 13. julija letos izšel v knjižni obliki v sozaložništvu Založbe ZRC in Primorskega dnevnika iz Trsta. V tem in v tedniku Mladina pa izhaja v nadaljevanjih.
Slovenski pisatelj, dramatik in esejist Drago Jančar je v Salzburgu prejel državno nagrado za evropsko književnost, ki jo Avstrija podeljuje za izjemen literarni opus, dostopen tudi v nemščini. Žirija je kot eno velikih odlik njegove literature navedla, »da ob posamezniku odločno prikazuje zablode naše zgodovine«. Glede zablod v obdobju koronavirusa pa je Jančar povedal, da je precej optimističen. Med najbolje sprejetimi Jančarjevimi knjigami v nemškem govornem prostoru je sicer njegov zadnji prevedeni roman In ljubezen tudi. Prav ta naj bi tudi po njegovem mnenju največ prispeval k nagradi, ki se podeljuje za celoten opus. V njem z opisi življenja v medvojnem Mariboru in okolici odstira pogled tudi v del avstrijske zgodovine. Ker se Jančar v svojih knjigah ozira na večje zgodovinske mejnike, v romanu Galjot tudi na kugo v 17. stoletju, ga številni v tem času sprašujejo, kako gleda na obdobje koronavirusa. Jančar je optimist, saj se bomo po njegovem tega časa spominjali po tem, kako solidarni smo bili. Glede Evropske unije pa ne verjame, da bi se jo dalo zrušiti z zapiranjem mej in drugimi dejavniki v obdobju virusa.
Beseda kultura je na ministrstvu za kulturo napisana narobe, pravijo protestniki. Kulturi daje premajhno težo, zato so ji dodali tri klicaje. Z njimi napovedujejo tudi stopnjevanje protestov jeseni, vendar ne v smislu povečevanja nasilja, ampak pritiska civilne družbe. Sprožilec 6. protestne akcije, ki so jo pri Aktivu delavk in delavcev v kulturi poimenovali Mali poletni rebalans za ministra – Korektura, pa je bil intervju ministra za kulturo Vaska Simonitija za tednik Demokracija.
Neveljaven email naslov