Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Opozicija je kritična do novega nacionalnega programa za kulturo, na katerega smo čakali vse od leta 2017

25.02.2022


Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027

Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.

Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.

Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."

Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.

Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Opozicija je kritična do novega nacionalnega programa za kulturo, na katerega smo čakali vse od leta 2017

25.02.2022


Državni zbor je sprejel predlagano resolucijo o nacionalnem programu za kulturo za obdobje od 2022 do 2027

Nacionalni program za kulturo – osrednji strateški dokument, ki nakazuje, katera področja bo država vzpodbujala in kako jih bo financirala – ki se je tokrat sprejel za 8-letno obdobje v nasprotju s predhodnimi 4-letnimi, nanj pa smo čakali pet let, povzema večino že pripravljenega besedila iz časa prejšnjega ministra Zorana Pozniča. Po izročitvi osnutka ministru Simonitiju je pripravo prenovljenega dokumenta zavlekla pandemija, je pa zdaj v njem upoštevana tudi nova situacija v kulturnem sektorju zaradi njenih posledic.

Med osrednjimi strateškimi cilji so med drugim skrb za slovenski jezik ter okrepitev njegove vloge znotraj enotnega kulturnega prostora in v mednarodnem prostoru, skupaj s skrbjo za Slovence v zamejstvu in po svetu, skrb za kulturno identiteto narodnih skupnosti Madžarov in Italijanov, romske skupnosti in pripadnikov drugih etničnih in ranljivih skupin, medresorsko povezovanje, zmanjševanje administrativnih ovir, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij, pa zagotavljanje kulturnega pluralizma.

Opozicija opozarja, da pri pripravi predloga niso dovolj vključili strokovne javnosti in tistih, ki kulturo ustvarjajo, da je torej nastajal za zaprtimi vrati. Samo Bevk iz poslanske skupine Socialnih demokratov je poudaril še, da sprejeti nacionalni program izkazuje zastarel pogled na kulturni sektor, strateškega pogleda v prihodnost, to bi moralo biti prvo poslanstvo ministrstva, pa ni zaznati. Kulturna politika bi tudi morala ohraniti svojo nepristranskost glede idejnih, duhovnih in estetskih usmeritev. V društvu Asociacija so opozorili, da resolucija o nacionalnem program za kulturo odseva problematičen odnos do nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.

V resoluciji o nacionalnem programu za kulturo pa zasledimo zapis, da "obe dejstvi, tako skoraj podvojitev števila samozaposlenih, ki so vpisani v razvid delujočih v kulturi, kot 4-kratno povečanje števila nevladnih organizacij v javnem interesu na področju kulture, kažeta neselektivnost pri podeljevanju statusov na področju kulture. S takšno strategijo postaja Ministrstvo za kulturo socialni korektiv, namesto da bi skrbelo in spodbujalo ustvarjalnost in podpiralo kakovost umetniškega ustvarjanja."

Državni zbor je izglasoval tudi dopolnilo, ki ga je vložila opozicijska SD, da se v resolucijo uvrstijo objekti Unescove svetovne dediščine in nosilci znaka evropske dediščine, v katere bi do leta 2029 investirali 20,7 milijona evrov. Ti imajo, kot pravi Samo Bevk, pomembno vlogo tudi v kulturnem turizmu. Nasprotni argument sekretarke Jarc je, da s tem določeni objekti dobijo prednost pred drugimi, javna kulturna dediščina v zasebni ali lokalni lasti pa naj bi se financirala prek razpisov in pozivov, kot določa krovni zakon o kulturi.

Akcijski načrt po sprejeti resoluciji o nacionalnem programu za kulturo je prepuščen vladi in ne državnemu zboru. Ob tem je treba še dodati, da bo ta program glede na časovni obseg do leta 2029 najverjetneje zadeval več vlad.


25.06.2020

Nagrajenca

Vsebine Programa Ars


20.06.2020

Glasba povezuje: Bogdan Lorber, specialist nevrolog

Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog


19.06.2020

Vilenica

Vsebine Programa Ars


19.06.2020

Zakaj se ministrstvo ne pogovarja s protestniki?

Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.


18.06.2020

Lirikonfest širi slovensko kulturo

Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.


18.06.2020

Premiere Jakiš in Pupče

Vsebine Programa Ars


18.06.2020

Spider

Vsebine Programa Ars


18.06.2020

Razstava Čas Caravaggia v Rimu

Vsebine Programa Ars


18.06.2020

Kinodvorišče

Vsebine Programa Ars


17.06.2020

FDF nagrade

Vsebine Programa Ars


17.06.2020

Protest kulturnikov

Vsebine Programa Ars


16.06.2020

Likovni dnevi

Vsebine Programa Ars


16.06.2020

Odlomek Vojnović

Vsebine Programa Ars


16.06.2020

Nagrada Riharda Jakopiča

Vsebine Programa Ars


15.06.2020

Skladatelj tedna: Slavko Osterc (promo)

Vsebine Programa Ars


13.06.2020

Glasba povezuje: prof. dr. Pavle Košorok

Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok


13.06.2020

Glasba povezuje: dr. Mojca Demšar

»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar


13.06.2020

Glasba povezuje: dr. Bogdan Lorber

»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)


Stran 79 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov