Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Končuje se Teden izbrisanih v spomin na 30 let boja za življenje in dostojanstvo 25671 oseb, ki jih je slovenska izvršna oblast izbrisala iz registra prebivalcev s stalnim bivanjem
Slovenija je 26. 2. 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito, brez obvestila in brez možnosti pritožbe izbrisala 25.671 stalnih prebivalcev in prebivalk: moških in žensk, sester, sodelavk, sosedov; med njimi 5.610 otrok, naših sošolcev in sošolk. Čez noč so ostali brez pravnega statusa in s tem brez veljavnih dokumentov. Posledice so bile neusmiljene: številne so oblasti deportirale iz Slovenije, niso imeli dostopa do zdravnika, socialnih pomoči, delodajalci so morali prekiniti njihove zaposlitve, njihovih otrok po rojstvu niso vpisali v matične knjige. Na papirju so prenehali obstajati.
Kljub sodnim zmagam na Ustavnem sodišču RS in Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) pravici še zdaleč ni bilo zadoščeno, tudi 30 let po izbrisu ne. Približno polovici izbrisanim država ni povrnila statusa stalnega prebivalca. Prav tako niso bile odpravljene druge posledice: številne družine so ostale razbite, izbrisani niso mogli odkupovati svojih stanovanj, niso se mogli šolati na višjih stopnjah, priznane so jim bile zgolj mizerne odškodnine, neprimerljivo nižje, kot jih je določilo ESČP. Danes ni na voljo niti enega pravnega sredstva več. Za izbris ni nikoli odgovarjal nihče.
Trideset let kasneje je izbris neločljiv del identitete naše mlade države, izbrisani pa vse prej kot le žrtve. Dejstvo je, da je izbris ljudem ukrojil življenja in jih razrezal na tako drobne koščke, da jih do konca niso nazaj sestavile niti odločitve ustavnega sodišča in ESČP niti prizadevanja številnih v civilni družbi. Vendar pa je prav tako dejstvo, da so izbrisani iz teme in bolečine samote vstali, se povezali in organizirali v gibanje, v upor, v večletno kampanjo. Sebe in civilno družbo so kolektivizirali in ustvarili najmočnejše, najbolj dolgotrajno in trdoživo gibanje, kar ga poznamo. Namen medsebojne podpore, namen izvedeti, kaj se je sploh zgodilo, in s tem seznaniti javnost je hitro prerasel v namen doseči popravo krivic, poštene odškodnine in povrniti statuse, povrniti življenja.
Pričujoča razstava je opomin na trpljenje in ponižanje izbrisanih in hkrati poklon njihovi trdoživosti, pogumu in neomajni vztrajnosti. Je zahvala, da so nam razkrili del naše državne zgodovine in naše kolektivne identitete. In zahvala, da so nas vsa dolga leta opozarjali, da je zdrs v krivice možen vsak trenutek, če na človekove pravice in demokracijo ne pazimo z budnim očesom in vsemi pravnimi sredstvi.
Pogovarjali smo se z Natašo Posel, vodjo Amnesty International Slovenija, ki je v Galeriji Kresija včeraj popoldne odprla razstavo. Gre za eno od v tem tednu treh bolj izpostavljenih manifestacij spomina na to še vedno ne dovolj reflektirano dejanje oblasti Republike Slovenije od 26. februarja 1992 naprej.
Končuje se Teden izbrisanih v spomin na 30 let boja za življenje in dostojanstvo 25671 oseb, ki jih je slovenska izvršna oblast izbrisala iz registra prebivalcev s stalnim bivanjem
Slovenija je 26. 2. 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito, brez obvestila in brez možnosti pritožbe izbrisala 25.671 stalnih prebivalcev in prebivalk: moških in žensk, sester, sodelavk, sosedov; med njimi 5.610 otrok, naših sošolcev in sošolk. Čez noč so ostali brez pravnega statusa in s tem brez veljavnih dokumentov. Posledice so bile neusmiljene: številne so oblasti deportirale iz Slovenije, niso imeli dostopa do zdravnika, socialnih pomoči, delodajalci so morali prekiniti njihove zaposlitve, njihovih otrok po rojstvu niso vpisali v matične knjige. Na papirju so prenehali obstajati.
Kljub sodnim zmagam na Ustavnem sodišču RS in Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) pravici še zdaleč ni bilo zadoščeno, tudi 30 let po izbrisu ne. Približno polovici izbrisanim država ni povrnila statusa stalnega prebivalca. Prav tako niso bile odpravljene druge posledice: številne družine so ostale razbite, izbrisani niso mogli odkupovati svojih stanovanj, niso se mogli šolati na višjih stopnjah, priznane so jim bile zgolj mizerne odškodnine, neprimerljivo nižje, kot jih je določilo ESČP. Danes ni na voljo niti enega pravnega sredstva več. Za izbris ni nikoli odgovarjal nihče.
Trideset let kasneje je izbris neločljiv del identitete naše mlade države, izbrisani pa vse prej kot le žrtve. Dejstvo je, da je izbris ljudem ukrojil življenja in jih razrezal na tako drobne koščke, da jih do konca niso nazaj sestavile niti odločitve ustavnega sodišča in ESČP niti prizadevanja številnih v civilni družbi. Vendar pa je prav tako dejstvo, da so izbrisani iz teme in bolečine samote vstali, se povezali in organizirali v gibanje, v upor, v večletno kampanjo. Sebe in civilno družbo so kolektivizirali in ustvarili najmočnejše, najbolj dolgotrajno in trdoživo gibanje, kar ga poznamo. Namen medsebojne podpore, namen izvedeti, kaj se je sploh zgodilo, in s tem seznaniti javnost je hitro prerasel v namen doseči popravo krivic, poštene odškodnine in povrniti statuse, povrniti življenja.
Pričujoča razstava je opomin na trpljenje in ponižanje izbrisanih in hkrati poklon njihovi trdoživosti, pogumu in neomajni vztrajnosti. Je zahvala, da so nam razkrili del naše državne zgodovine in naše kolektivne identitete. In zahvala, da so nas vsa dolga leta opozarjali, da je zdrs v krivice možen vsak trenutek, če na človekove pravice in demokracijo ne pazimo z budnim očesom in vsemi pravnimi sredstvi.
Pogovarjali smo se z Natašo Posel, vodjo Amnesty International Slovenija, ki je v Galeriji Kresija včeraj popoldne odprla razstavo. Gre za eno od v tem tednu treh bolj izpostavljenih manifestacij spomina na to še vedno ne dovolj reflektirano dejanje oblasti Republike Slovenije od 26. februarja 1992 naprej.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov