Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med drugim tudi prejemnik Prešernove nagrade je k razvoju slovenske umetnosti po besedah dr. Tomaža Brejca prispeval doslej najvidnejšo in najuspešnejšo sintezo modernizma in postmodernizma
Emerika Bernarda je navdihovala Istra. Njegov bogati opus zaznamujejo različne motivike in pristopi, najpomembnejše pa je ozaveščanje slikarskega nosilca. Elementi, ki prebijajo rob formata, likovno polje širijo v okolico. Zgodnji kolaži in asemblaži, slike kot objekti, spominjajo na novi realizem, pozneje se je kolaž zvezal z motivi krajine. V njih odsevata barvitost gotskih fresk in življenje v odročnih vaseh. Po besedah dr. Miklavža Komelja so ga ves čas zanimala srečanja med grobo materialnostjo in popolno domišljijo. V 80. je razstavljal na Beneškem bienalu in za ta dela prejel Nagrado Prešernovega sklada, bil je med soustanovitelji galerije Equrna. Sklenemo lahko, da so dinamične napetosti in sprostitve v slikah Emerika Bernarda, tudi umetnostnega filozofa in esejista, zrcalo človekove izkušnje sobivanja – s seboj in z naravo. O sobivanju s soprogo, slikarko Mileno Usenik, pa je pred nekaj leti pričala njuna velika skupna razstava na Ljubljanskem gradu.
Med drugim tudi prejemnik Prešernove nagrade je k razvoju slovenske umetnosti po besedah dr. Tomaža Brejca prispeval doslej najvidnejšo in najuspešnejšo sintezo modernizma in postmodernizma
Emerika Bernarda je navdihovala Istra. Njegov bogati opus zaznamujejo različne motivike in pristopi, najpomembnejše pa je ozaveščanje slikarskega nosilca. Elementi, ki prebijajo rob formata, likovno polje širijo v okolico. Zgodnji kolaži in asemblaži, slike kot objekti, spominjajo na novi realizem, pozneje se je kolaž zvezal z motivi krajine. V njih odsevata barvitost gotskih fresk in življenje v odročnih vaseh. Po besedah dr. Miklavža Komelja so ga ves čas zanimala srečanja med grobo materialnostjo in popolno domišljijo. V 80. je razstavljal na Beneškem bienalu in za ta dela prejel Nagrado Prešernovega sklada, bil je med soustanovitelji galerije Equrna. Sklenemo lahko, da so dinamične napetosti in sprostitve v slikah Emerika Bernarda, tudi umetnostnega filozofa in esejista, zrcalo človekove izkušnje sobivanja – s seboj in z naravo. O sobivanju s soprogo, slikarko Mileno Usenik, pa je pred nekaj leti pričala njuna velika skupna razstava na Ljubljanskem gradu.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov