Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Med drugim tudi prejemnik Prešernove nagrade je k razvoju slovenske umetnosti po besedah dr. Tomaža Brejca prispeval doslej najvidnejšo in najuspešnejšo sintezo modernizma in postmodernizma
Emerika Bernarda je navdihovala Istra. Njegov bogati opus zaznamujejo različne motivike in pristopi, najpomembnejše pa je ozaveščanje slikarskega nosilca. Elementi, ki prebijajo rob formata, likovno polje širijo v okolico. Zgodnji kolaži in asemblaži, slike kot objekti, spominjajo na novi realizem, pozneje se je kolaž zvezal z motivi krajine. V njih odsevata barvitost gotskih fresk in življenje v odročnih vaseh. Po besedah dr. Miklavža Komelja so ga ves čas zanimala srečanja med grobo materialnostjo in popolno domišljijo. V 80. je razstavljal na Beneškem bienalu in za ta dela prejel Nagrado Prešernovega sklada, bil je med soustanovitelji galerije Equrna. Sklenemo lahko, da so dinamične napetosti in sprostitve v slikah Emerika Bernarda, tudi umetnostnega filozofa in esejista, zrcalo človekove izkušnje sobivanja – s seboj in z naravo. O sobivanju s soprogo, slikarko Mileno Usenik, pa je pred nekaj leti pričala njuna velika skupna razstava na Ljubljanskem gradu.
Med drugim tudi prejemnik Prešernove nagrade je k razvoju slovenske umetnosti po besedah dr. Tomaža Brejca prispeval doslej najvidnejšo in najuspešnejšo sintezo modernizma in postmodernizma
Emerika Bernarda je navdihovala Istra. Njegov bogati opus zaznamujejo različne motivike in pristopi, najpomembnejše pa je ozaveščanje slikarskega nosilca. Elementi, ki prebijajo rob formata, likovno polje širijo v okolico. Zgodnji kolaži in asemblaži, slike kot objekti, spominjajo na novi realizem, pozneje se je kolaž zvezal z motivi krajine. V njih odsevata barvitost gotskih fresk in življenje v odročnih vaseh. Po besedah dr. Miklavža Komelja so ga ves čas zanimala srečanja med grobo materialnostjo in popolno domišljijo. V 80. je razstavljal na Beneškem bienalu in za ta dela prejel Nagrado Prešernovega sklada, bil je med soustanovitelji galerije Equrna. Sklenemo lahko, da so dinamične napetosti in sprostitve v slikah Emerika Bernarda, tudi umetnostnega filozofa in esejista, zrcalo človekove izkušnje sobivanja – s seboj in z naravo. O sobivanju s soprogo, slikarko Mileno Usenik, pa je pred nekaj leti pričala njuna velika skupna razstava na Ljubljanskem gradu.
»Usoda pa je hotela, da sta me v kavarni blizu bikoborske šole opazila soseda iz Ashforda. Takoj po koncu tečaja je v hišo moje gostiteljice vstopil oče. Brez odvečnih razprav sem pospravil svoje stvari v kovčke. Na poti do avta mi je dejal, naj svojih bikoborskih poskusov nikoli ne omenjam materi. Že brez tega ima zaradi mene dovolj sivih las. Držal sem besedo.« - Frederick Forsyth, Izobčenec
»Če vid seže daleč, je uho in poslušanje prostor intime.« O zvočnih razglednicah in o tem, kako se spreminja naš glas in zvočna pokrajina okoli nas. Pa tudi o razvoju radia kot ustvarjalnega medija in o tem, da tako kot svet doživljamo s čutilom za vid, ga lahko doživljamo tudi z drugimi čutili. Oddajo so pripravili: filozof in fotograf Dddr. Evgen Bavčar, voditelj Alen Jelen, glasbena urednica Tina Ogrin in urednica oddaje Saška Rakef. na fotografiji: Ddr. Evgen Bavčar
O avtentični zvočnosti in Beethovnovi Patetični sonati, ki jo na klavir znamke Bösendorfer izvaja Paul Badura Skoda. O angelih tišine, velikih umetnikih, pokopanih na dunajskem osrednjem pokopališču. O glasbi kot občutku največje radosti in glasbi kot najvišji zvrsti umetnosti. Oddajo so pripravili: trojni doktor, filozof in fotograf Evgen Bavčar, voditelj Alen Jelen, glasbena urednica Tina Ogrin in urednica oddaje Saška Rakef. Na fotografiji: ddr. Evgen Bavčar
Neveljaven email naslov