Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novi roman Draga Jančarja "Ob nastanku sveta"

13.04.2022


Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.

V Mariboru je bila prva javna predstavitev najnovejšega, že 12-ega romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom »Ob nastanku sveta«. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto.

V mednarodnem prostoru uveljavljeni pisatelj Drago Jančar je Maribor in zgodbe njegovih prebivalcev že četrtič umestil v svoj roman in mestu tako postavil veličasten spomenik, je zbranim v Kazinski dvorani mariborskega gledališča povedal urednik založbe Beletrina Mitja Čander. Jančar, z njim se je pogovarjala Zora Jurič, je povedal, da roman opisuje zgodbe Mariborčanov in njihovo življenje v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Tukajšnje ljudi je močno zaznamovala 2. svetovna vojna in soočali so se z burnimi družbenimi, socialnimi, političnimi in ideološkimi vprašanji tistega časa. Bralec to življenje spoznava skozi oči mladostnika Danijela, ki v svet odraslih šele vstopa in ga ne razume. Pisatelj je pripoved Danijela, ki opazuje svet in ljudi okoli sebe, prepletel s sanjami mladega junaka, biblijskimi zgodbami in otroškimi spomini. Dodal je tudi črni humor in tako skušal boleče teme in zgodbe, ki nas še vedno razdvajajo, predstaviti z distanco. Gre za osebnoizpovedno literaturo, vendar to ni roman o Mariboru in ne avtobiografsko delo, pravi pisatelj. Pogovor z Dragom Jančarjem o velikih zgodbah življenja v malih mestih, polnih ljubezni in strasti, izdajstev in drugih in dogodkov, ki zaznamujejo ljudi in družbo, in bi se lahko zgodile tudi v velikih mestih, je v Mariboru spremljalo mnogo ljubiteljev njegove literature. Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Novi roman Draga Jančarja "Ob nastanku sveta"

13.04.2022


Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.

V Mariboru je bila prva javna predstavitev najnovejšega, že 12-ega romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom »Ob nastanku sveta«. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto.

V mednarodnem prostoru uveljavljeni pisatelj Drago Jančar je Maribor in zgodbe njegovih prebivalcev že četrtič umestil v svoj roman in mestu tako postavil veličasten spomenik, je zbranim v Kazinski dvorani mariborskega gledališča povedal urednik založbe Beletrina Mitja Čander. Jančar, z njim se je pogovarjala Zora Jurič, je povedal, da roman opisuje zgodbe Mariborčanov in njihovo življenje v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Tukajšnje ljudi je močno zaznamovala 2. svetovna vojna in soočali so se z burnimi družbenimi, socialnimi, političnimi in ideološkimi vprašanji tistega časa. Bralec to življenje spoznava skozi oči mladostnika Danijela, ki v svet odraslih šele vstopa in ga ne razume. Pisatelj je pripoved Danijela, ki opazuje svet in ljudi okoli sebe, prepletel s sanjami mladega junaka, biblijskimi zgodbami in otroškimi spomini. Dodal je tudi črni humor in tako skušal boleče teme in zgodbe, ki nas še vedno razdvajajo, predstaviti z distanco. Gre za osebnoizpovedno literaturo, vendar to ni roman o Mariboru in ne avtobiografsko delo, pravi pisatelj. Pogovor z Dragom Jančarjem o velikih zgodbah življenja v malih mestih, polnih ljubezni in strasti, izdajstev in drugih in dogodkov, ki zaznamujejo ljudi in družbo, in bi se lahko zgodile tudi v velikih mestih, je v Mariboru spremljalo mnogo ljubiteljev njegove literature. Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.


09.03.2022

Enajsti roman Avgusta Demšarja Tajkun

Vsebine Programa Ars


09.03.2022

Jakob Jež (1928 - 2022)

Včeraj je v 94. letu umrl skladatelj Jakob Jež. Uveljavil se je v šestdesetih kot del mlade modernistične skladateljske skupine Pro musica viva. Sledil je novemu v glasbi; v svojih kantatah, kot so Do fraig amors, Brižinski spomeniki ali Pogled zvezd je raziskal neobičajne vokalne in instrumentalne tehnike, a v tej glasbi vendarle presune predvsem vtis arhaičnega, bistro navezovanje na zgodovinska besedila in radovedna igra z zvokom. Ježa je neizmerno navdihoval človeški glas, pa tudi poezija, ki jo je uglasbil v številnih samospevih in zborih. Ko je raziskoval zapuščino skladatelja Marija Kogoja, je prišel na Gradež pri Turjaku in si tam ob gozdu ustvaril dom. Glasba Jakoba Ježa je pogosto tudi ustvarjalno čudenje nad naravo. Slovenska glasba je izgubila skladatelja s samosvojim, subtilnim ustvarjalnim dotikom in prijazno, skromno ter vsekakor veliko osebnost.


06.03.2022

Ukrajinska zgodovina in kultura

V Ukrajini zdaj divja vojna zaradi odločitve ruskega vodstva, da v to državo pošlje vojsko. Ukrajina ima dolgo, večkrat tudi tragično zgodovino od Kijevske Rusije v 9. stoletju do danes. Prebivalci te, po verski pripadnosti večinoma pravoslavne, dežele so se dolgo borili za emancipacijo svojega jezika in kulture v ruskem imperiju. O zgodovini Ukrajine kulture govori  predavatelj na Teološki fakulteti v Ljubljani in raziskovalec na Katoliškem institutu dr. Simon Malmenvall. Oddajo je pripravil Tomaž Gerden.


04.03.2022

100 let od rojstva Piera Paola Pasolinija

Vsebine Programa Ars


03.03.2022

Jurij Andruhovič

Vsebine Programa Ars


02.03.2022

Nikodem Szczygłowski o dogajanju na meji

"Ukrajinsko-poljska meja predstavlja vrata v Evropo za tiste, ki bežijo in tiste, ki se vračajo," pripoveduje litovski novinar Nikodem Szczygłowski, ki tam budno spremlja dogajanje. Piše in objavlja v poljščini in litovščini, prevaja tudi iz slovenščine in ukrajinščine. Je dobitnik nagrade za novinarske dosežke ministrstva za kulturo Republike Litve. Z njim se je pogovarjal Blaž Mazi.


28.02.2022

Nazaj h kulturi

Kulturni sektor je v izrednih razmerah deloval od marca 2020, pred kratkim pa so se sprostili skorajda vsi protikovidni ukrepi razen mask, prezračevanja in razkuževanja rok. Kakšne so izkušnje kulturnih ustanov z vračanjem obiskovalcev, kako poteka okrevanje kulture in kateri ukrepi bi ga lahko pospešili, so danes dopoldne razpravljali člani Nacionalnega sveta za kulturo. S sloganom Nazaj h kulturi in premislekom o vseslovenski pobudi skušajo združiti prizadevanja za ponoven obisk kulturnih prireditev. Blaž Mazi


25.02.2022

Ministrstvo poziva k tožbam, pogovorov ni

Sredino sejo Odbora za kulturo v Državnem zboru je zaznamovala obstrukcija. Predsednica odbora Violeta Tomič je morala prositi prisotne poslance, da so za nekaj trenutkov poklicali nekaj odsotnih kolegov na glasovanje o tem, da bodo o sklepih seje kasneje glasovali dopisno. Seja je bila sicer sklicana zaradi odtegnitve financiranja večim nevladnim organizacijam, problematike razpisne politike Ministrstva za kulturo in delovanja razpisnih komisij. Blaž Mazi


24.02.2022

Med pravljice Ele Peroci

Pri Mladinski knjigi so letošnjo stoto obletnico rojstva pisateljice Ele Peroci zaznamovali z novo zbirko njenih pravljic. Med pravljicami je šest legendarnih slikanic, ki so s svojo podobo zaznamovale številne generacije otrok in odraslih. Tri zgodbe pa so ilustrirane na novo. Zbirka tako vključuje klasike sodobne slovenske pravljice, kot so: ''Moj dežnik je lahko balon'', ''Hišica iz kock'', ''Nina v čudežni deželi'', ''Muca copatarica'' in druge. Ilustrirali so jih izvrstni slovenski ilustratorji Marlenka Stupica, Lidija Osterc, Jelka Reichman, Ančka Gošnik Godec in Anka Luger Peroci.


Stran 29 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov