Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Novi roman Draga Jančarja "Ob nastanku sveta"

13.04.2022


Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.

V Mariboru je bila prva javna predstavitev najnovejšega, že 12-ega romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom »Ob nastanku sveta«. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto.

V mednarodnem prostoru uveljavljeni pisatelj Drago Jančar je Maribor in zgodbe njegovih prebivalcev že četrtič umestil v svoj roman in mestu tako postavil veličasten spomenik, je zbranim v Kazinski dvorani mariborskega gledališča povedal urednik založbe Beletrina Mitja Čander. Jančar, z njim se je pogovarjala Zora Jurič, je povedal, da roman opisuje zgodbe Mariborčanov in njihovo življenje v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Tukajšnje ljudi je močno zaznamovala 2. svetovna vojna in soočali so se z burnimi družbenimi, socialnimi, političnimi in ideološkimi vprašanji tistega časa. Bralec to življenje spoznava skozi oči mladostnika Danijela, ki v svet odraslih šele vstopa in ga ne razume. Pisatelj je pripoved Danijela, ki opazuje svet in ljudi okoli sebe, prepletel s sanjami mladega junaka, biblijskimi zgodbami in otroškimi spomini. Dodal je tudi črni humor in tako skušal boleče teme in zgodbe, ki nas še vedno razdvajajo, predstaviti z distanco. Gre za osebnoizpovedno literaturo, vendar to ni roman o Mariboru in ne avtobiografsko delo, pravi pisatelj. Pogovor z Dragom Jančarjem o velikih zgodbah življenja v malih mestih, polnih ljubezni in strasti, izdajstev in drugih in dogodkov, ki zaznamujejo ljudi in družbo, in bi se lahko zgodile tudi v velikih mestih, je v Mariboru spremljalo mnogo ljubiteljev njegove literature. Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Novi roman Draga Jančarja "Ob nastanku sveta"

13.04.2022


Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.

V Mariboru je bila prva javna predstavitev najnovejšega, že 12-ega romana pisatelja Draga Jančarja z naslovom »Ob nastanku sveta«. Odločitev, da bo premierna predstavitev prav v Mariboru, je bila samoumevna, so povedali v založbi Beletrina. Pisatelj je namreč tudi to literarno pripoved postavil v svoje rojstno mesto.

V mednarodnem prostoru uveljavljeni pisatelj Drago Jančar je Maribor in zgodbe njegovih prebivalcev že četrtič umestil v svoj roman in mestu tako postavil veličasten spomenik, je zbranim v Kazinski dvorani mariborskega gledališča povedal urednik založbe Beletrina Mitja Čander. Jančar, z njim se je pogovarjala Zora Jurič, je povedal, da roman opisuje zgodbe Mariborčanov in njihovo življenje v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Tukajšnje ljudi je močno zaznamovala 2. svetovna vojna in soočali so se z burnimi družbenimi, socialnimi, političnimi in ideološkimi vprašanji tistega časa. Bralec to življenje spoznava skozi oči mladostnika Danijela, ki v svet odraslih šele vstopa in ga ne razume. Pisatelj je pripoved Danijela, ki opazuje svet in ljudi okoli sebe, prepletel s sanjami mladega junaka, biblijskimi zgodbami in otroškimi spomini. Dodal je tudi črni humor in tako skušal boleče teme in zgodbe, ki nas še vedno razdvajajo, predstaviti z distanco. Gre za osebnoizpovedno literaturo, vendar to ni roman o Mariboru in ne avtobiografsko delo, pravi pisatelj. Pogovor z Dragom Jančarjem o velikih zgodbah življenja v malih mestih, polnih ljubezni in strasti, izdajstev in drugih in dogodkov, ki zaznamujejo ljudi in družbo, in bi se lahko zgodile tudi v velikih mestih, je v Mariboru spremljalo mnogo ljubiteljev njegove literature. Roman o življenju v povojnem Mariboru, ki po avtorjevih besedah skuša biti mnogo več, prinaša sporočilo upanja, da vse kar ljudje počnemo na tem svetu in kako živimo, vendarle ni zaman.


11.01.2022

Odmevajo rezultati programskega razpisa Ministrstva za kulturo

Nevladne organizacije na področju kulture so z velikim pričakovanjem pa tudi strahom čakale na rezultate programskega razpisa, na podlagi katerega bi lahko gradile prihodnje štiriletno delo. Čeprav vsi rezultati še niso javno objavljeni, že odmeva odločitev Ministrstva za kulturo, ki zavodom in društvom, ki so se v preteklosti izkazali s svojim delom, ni dodelilo sredstev. Med njimi so tudi prejemniki osrednjih nagrad. Iz financiranja so med drugim izpadli Zavod Maska, Mesto žensk, Delak center, Gledališče Glej, Zavod Emanat in Nomad Dance Academy Slovenija. Čeprav je bil Zavod Maska s predstavo Gejm veliki zmagovalec Borštnikovega srečanja, to ni pripomoglo k temu, da bi mu Ministrstvo za kulturo odobrilo sredstva. Na Ministrstvu za kulturo so v pisnem odzivu zapisali, da je največje število financiranih programov enako kot v prejšnjem obdobju. Sredstva na področju uprizoritvenih umetnosti so v programskem razpisu povišali za dobrih 25 odstotkov, kar je 240 tisoč evrov. Vloge je ocenila strokovna komisija, minister pa da nima pravice posegati v njeno avtonomijo. Foto: Matej Povše


07.01.2022

Leninov park

Vsebine Programa Ars


07.01.2022

Gustav Gnamuš slika »barve na poti«

Gustava Gnamuša poznamo predvsem kot slikarja barve. Njegove žareče barvne ploskve nas lahko spomnijo na mojstra abstraktnega ekspresionizma Marka Rothka, ki pa je barvo razumel bolj mitološko. Kako Gnamuš razmišlja o barvi je eno od vprašanj, ki jih zastavlja razstava Lambda v ljubljanski galeriji Equrna, kjer je ob njegovih novejših delih na ogled tudi nekaj starejših, druži pa jih prav izrazita barva. Umetnostna zgodovinarka Nadja Gnamuš, umetnikova hči in kustosinja razstave, pojasnjuje, da slikarja barva zanima kot valovanje in to je skrito tudi v naslovu razstave. Grška črka lambda je namreč fizikalna oznaka za valovno dolžino. Pri postavljanju razstave jo je sicer zanimalo srečanje starejših in novejših del, zato je tudi v pogovoru najprej pojasnila, kako se je Gnamušev odnos do barve spreminjal skozi čas.


06.01.2022

Dosežki predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju kulture

1. januarja se je končalo polletno predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Minister za kulturo Vasko Simoniti je ta teden predstavil osrednje dosežke predsedovanja na področju kulture. Izpostavil je sklepe o visokokakovostni arhitekturi in pobudi Novi evropski bauhaus ter zaščiti raznovrstnosti evropskih avdiovizualnih in medijskih vsebin.


31.12.2021

Silvestrski večer

Povabilo na koncert je tematsko uglašeno s Petkovim koncertnim večerom, občinstvo povabi k poslušanju s skladbami, ki se glasbeno navezujejo na koncertni večer.


02.01.2022

Najboljši filmi »Velikih treh« v 2021

Ali bo v prihodnjem obdobju z izzvenevanjem pandemije občinstvo ponovno odkrivalo čare izkustveno bogatejše kinoprojekcije?


30.12.2021

Deseti brat je postal tudi zvočna knjiga

Sinoči se je v oddaji Odprta knjiga iztekel zadnji, 52. del biografskega romana o igralcu Radku Poliču Rac bere Raca, vendar ne bomo čakali na novo leto, pač pa se takoj začenja nova Odprta knjiga, in sicer Deseti brat Josipa Jurčiča. Ob tem je pri ZKP RTV Slovenija izšla tudi zvočna knjiga, režiral jo je Alen Jelen, besedilo interpretira igralec SNG Nova Gorica Iztok Mlakar.


30.12.2021

Kulturno-kreativni delavec je v času covida-19 potegnil krajšo

Tik pred iztekom skoraj osemmesecˇnega obdobja razglasˇene epidemije covida-19 v sredini junija letos so v Kreativnem centru Poligon izvedli že tretje merjenje, kako epidemija vpliva na zˇivljenje in delo slovenskih kulturno-kreativnih delavcev. V vzorec so zajeli 1.517 delavcev in v raziskavo vkljucˇili vse profile, ne glede na pravni status. Dlje časa traja epidemija, hujše so posledice.


30.12.2021

Razstava o Mačku Muriju in muci Maci

Pesmi Mačka Murija in muce Mace so se do danes preoblikovale v radijske igre, TV-muzikale, kasete, zgoščenke in LP-plošče. V novem tisočletju je glasba Mačka Murija in muce Mace prestopila tudi jezikovne meje, tako ju v nemškem prevodu poznajo kot Kater Muri & Kätzchen Matzi v angleškem pa Mury the Cat & Matzie-Catsie. V muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani je na ogled fotografsko-dokumentarna razstava Maček Muri in muca Maca, ki je namenjena tako otrokom, starejšim od treh let, kot tudi odraslim.


29.12.2021

Andrej Goričar intervju

Pred mikrofon smo povabili avtorja izvirne glasbe k filmu Erotikon, Andreja Goričarja.


29.12.2021

Erotikon

Vsebine Programa Ars


29.12.2021

Erotikon: Zven tišine

Vsebine Programa Ars


28.12.2021

Deček, ki je prehitro rasel

Vsebine Programa Ars


25.12.2021

Prenos evangeličanskega bogoslužja

Iz evangeličanske cerkve v Gornjih Slavečih na Goričkem na božični praznik neposredno prenašamo slovesno bogoslužje, pri katerem sodelujejo tamkajšnji verniki. Vodi ga evangeličanska duhovnica Simona Prosič Filip, za glasbeni del bogoslužja pa skrbijo kantor Marcel Sapač, organistka Zoja Kreft ter flavtistka Zoja Hanc.


25.12.2021

Polnočno bogoslužje

Iz koprske stolnice Marijinega vnebovzetja smo neposredno prenašali božično polnočnico, pri kateri so sodelovali tamkajšnji verniki. Somaševanje vodi koprski škof Jurij Bizjak. Poje stolni zbor Štefan Kovač pod vodstvom Mirana Bordona. Na orgle ga spremlja organist Mirko Butkovič.


Stran 33 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov