Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Razstava Alfreda Kubina v dunajskem Leopoldovem muzeju
V Leopoldovem muzeju na Dunaju je od sredine aprila na ogled ena bolj zanimivih razstav letošnjega leta. Gre za razstavo avstrijskega grafika, pisatelja in ilustratorja Alfreda Kubina (1877 – 1959), ki tega širše manj poznanega umetnika predstavlja tudi z navezavami na druge umetnike.
Umetniška dela Alfreda Kubina so spet aktualna: nasilje, vojaško uničenje, epidemije, naravne katastrofe, manipulacija z množicami in podobno. Vse to se pojavlja na različne načine na njegovih umetniških delih. Ustvarjanje tega umetnika nas namreč sooča s pesimističnimi vizijami, ki – navezujoče se na filozofijo Arthurja Schopenhauerja, ki jo je Kubin močno občudoval – orišejo najslabšega od vseh predstavljivih svetov. Pravzaprav se vse njegovo umetniško ustvarjanje naslanja – ob tem pa je treba vedeti, da so njegova ključna dela nastala v prvih desetletjih 20. stoletja – na vsakdanjo stvarnost, hkrati pa tudi na skrivnosti onkraj vidnega sveta. Razstava z naslovom Izpovedi trpinčene duše, na kateri je skupno predstavljenih 248 umetniških del, od slik in skulptur do knjig in drugega arhivskega gradiva, je prvi poskus ujeti umetnost Kubinovih sanjskih svetov, ki prodirajo v mračne sfere, pa tudi njihov odnos do nezavednega.
Kurator razstave in direktor Leopoldovega muzeja Hans-Peter Wipplinger:
"Razstava prikazuje podobe vojne, apokaliptične prizore, ki jih na žalost lahko vidimo blizu nas v Ukrajini, druge teme Kubinove razstave so še njegov kompleksen odnos z ženskami, ki je nastal na podlagi njegovih osebnih izkušenj, pa stanje v času pandemije, ne smemo pozabiti, da je bila za časa njegovega življenja španska gripa zelo prisotna, in pomembna tema njegovih del, tu so potem še druge teme, vključenih je kar enajst različnih tem, vendar razstava ni postavljena tako, da prikazuje le njegovo življenje in delo, temveč je orientirana umetnostnozgodovinsko, saj so Kubinova dela postavljena v dialog z drugimi umetniki in njihovimi deli, ki so mu služili za inspiracijo."
Na razstavi so tako tudi dela Klimta, Goye, Muncha in drugih. Vendar tisto, kar je ključno za razumevanje Kubinovih distopičnih vizualizacij, je sestavljena podoba iz resničnega in imaginarna sveta, je sinteza, v kateri je nenavadnost pesimističnih konstrukcij na samosvoj način opremljena tudi s humorjem, ironijo in pretiravanjem.
Kubin, ki je za časa svojega življena izdal tudi roman z naslovom Druga stran (1909), prejel Veliko avstrijsko državno nagrado (1951) in Avstrijo zastopal na Beneškem bienalu (1952), je leta 1959 na smrtni postelji izjavil stavek, ki celostno povzame njegovo ustvarjanje in življenje: "Ne vzemite mi strahu, prav ta je moj kapital." Razstava Izpovedi trpinčene duše, ki je odprta do 24. julija, to samo potrjuje.
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov