Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Fabula 2022: Chimamanda Ngozi Adichie

30.04.2022

Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi

Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu

Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.

V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".


Ars

2173 epizod

Ars

2173 epizod


Vsebine Programa Ars

Fabula 2022: Chimamanda Ngozi Adichie

30.04.2022

Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi

Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu

Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.

V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".


30.04.2021

Umetnost in delo

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Hans Werner Henze in Luciano Berio

V oddaji Glasba 20. stoletja bomo poslušali glasbo Hansa Wernerja Henzeja in Luciana Beria. Oba sodita med skladatelje, ki so se upirali zakoreninjenim omejitvam posameznih kompozicijskih usmeritev, in ki so predvsem iskali osebni glasbeni izraz, osvobojen zunanjih pritiskov. V oddaji bomo poslušali Simfonijo št. 4 Hansa Wernerja Henzeja in Ljudske pesmi Luciana Beria.


29.04.2021

Mednarodni dan plesa

Vsebine Programa Ars


29.04.2021

Tomaž Sevšek na umetniškem harmoniju

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

PIr kvadrat

Vsebine Programa Ars


28.04.2021

Marko Jakše: Druga runda

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Đorđić se vrača

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

Pred vrati so oskarji

Vsebine Programa Ars


23.04.2021

30. natečaj za najboljšo kratko zgodbo

Iščemo najboljšo kratko zgodbo! Svoje besedilo nam pošljite do 8. junija 2021


22.04.2021

Glasba 20. stoletja: Kagel, Boulez, Ligeti

V tokratni oddaji bomo spoznali glasbene estetike treh skladateljev, ki so delovali v polju glasbenega modernizma, vendar pa so do glasbenih idej pristopali povsem različno. Mauricio Kagel je glasbo povezoval z gledališčem, filmom, pogosto pa je prestopal tudi čez meje gledališča absurda. Pierre Boulez je glasbo dojemal kot umetnost pretanjenih zvočnih struktur, podkrepljenih z intelektualno vsebino, György Ligeti pa je deloval kot tenkočutni zvočni umetnik, ki je do glasbenih idejo prihajal prek sluha samega.


21.04.2021

Zaključek slovenskih glasbenih dnevov

Vsebine Programa Ars


20.04.2021

Joni Zakonjšek: Vsepovsod drevesa

Vsebine Programa Ars


17.04.2021

Jakopičeva nagrada

Vsebine Programa Ars


Stran 53 od 109
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov