Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Fabula v teoriji z nigerijsko pisateljico o izgubi očeta, odtujenosti in feminizmu
Chimamando Ngozi Adichie, ki je redno na seznamu predlogov za Nobelovo nagrado za literaturo, bralci po svetu in pri nas poznajo po romanih Škrlatni hibiskus, Polovica rumenega sonca in Amerikanka. Pri založbi UMco je letos izšel Feministični manifest v petnajstih predlogih, s katerim je pred petimi leti prestopila okvire literarne prepoznavnosti. V slovenskem jeziku lahko beremo njen esej Vsi moramo biti feministi. Za Radio Slovenija je med drugim spregovorila o pomembnosti feminističnega boja.
V Beletrinini knjižni zbirki Fabula je v sodelovanju z založbo UMco izšlo delo Zapiski o žalovanju, ki izrisuje zlom po smrti njenega očeta zaradi covida-19. V Arsovi literarni kritiki Zapiske Petra Meterc opredeljuje kot "intimen in prizemljen esej o odnosu do smrti, ki lahko ponudi tudi kanček utehe mnogim, ki so bili, podobno kot Adichie, zaradi covida oropani poslavljanja od bližnjih".
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov