Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? Z glasbo in petjem povezane spomine bo z nami delila gospa Marta Adamič s Hudega konca. Pripovedovala bo o petju po hišah, v cerkvi, med kmečkimi ženskami, podelila spomin na snemanje z Zmago Kumar: »V osnovni šoli smo snemali, na trak so snemali, najprej so nas spraševali, od kje smo, ali se iz roda v rok prenaša, nato smo pa peli.« Pridružil se nam bo tudi Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist, ki se posveča raziskovanju in izvajanju slovenske ljudske glasbe. Spoštovane, spoštovani, veseli smo, da lahko oddajo snujemo tudi v dialogu z vami in se vam zahvaljujemo za vaše komentarje, pisma in izpolnjene ankete. Pišete nam lahko na ars@rtvslo.si, z nami delite glasbeno željo in z njo povezan spomin, pa tudi svoja druga razmišljanja ob oddaji. Veseli smo vaših predlogov in vprašanj. na fotografiji: Tomaž Rauch, glasbenik, skladatelj, pevec in multiinštrumentalist
Po telefonski zvezi se nam bo pridružila koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec. Spraševali se bomo, kako je ptičje petje zvenelo v času Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic. Kako zveni danes? Poslušali bomo, kako odmeva v glasbi. Govorili pa bomo tudi o petju človeka. Ali lahko človeški glas poustvari ptičje petje? Kako se razlikujeta petje ptic in petje človeka? Kako smo peli nekoč in kako pojemo danes? na fotografiji: koloraturna sopranistka in biologinja Petra Vrh Vrezec z babico Ivanko Stritar (osebni arhiv)
»Svet je mogoče doživljati, čutiti, misliti, dojeti tudi z zaprtimi očmi. V tišini, zvoku iz narave, besedi iz človekovih ust,« je zapisal zdravnik specialist nevropediater Igor M Ravnik in dodal: »Dan se ne začne s tem, da nam z ekrana voščijo Dober dan, ampak že prej, ko zaslišimo ptičje petje …« Zato bomo tudi v svet glasbe in z njo povezanih spominov tokrat vstopili s ptičjim petjem in glasbo, ki jo je navdihnilo.
Neveljaven email naslov