Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
Reportaža iz studia 26 Radia Slovenija
Kot vsak inštrument je klavir tudi mojstrski izdelek iz žlahtnih materialov, je kos pohištva, je nekaj lepega. Če je zgodovina dolga, pa se vmes nanj lahko tudi pozabi. Koncertni Bösendorfer iz našega studia 1 so uporabljali za posebne zvočne učinke, potem pa ga je prekril prah. O njegovi zgodovini se dolgo ni vedelo kaj dosti. Glasbenika Gregorja Strnišo, ki je leta 2011 nanj po naključju naletel med snemanjem radijske igre, pa je tako prevzel, da je začel raziskovati njegovo usodo. Tega črnega mogotca s štirimi tipkami več kot običajno so izdelali leta 1925. Rabljen je bil prodan industrialcu, bančniku in zbiralcu umetnin Radu Hribarju. Ta ga je moral za majhen denar, saj bi mu ga sicer zasegli, prodati majorju Bojanu Adamiču. Zatem se je klavir kmalu znašel na Radiu Ljubljana.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov