Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ex-tempore Piran je eden pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri. Prepoznaven je po svojem tekmovalnem značaju in dolgi tradiciji, organizirajo ga Obalne galerije.
V Galeriji Hermana Pečariča so na ogled najnovejša platna in prostorska instalacija Klavdije Jeršinovec, lanskoletne prejemnice nagrade Mladi. Njena razstava z naslovom Morje, sonce, srce je eden od izstopajočih spremljevalnih dogodkov, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstili v okviru slikarskega srečanja.
Kot običajno se bodo za nagrade potegovali tako akademski umetniki kot ljubitelji slikarstva iz Slovenije in od drugod, predvsem iz sosednjih držav. Nagrade so vezane na tradicionalne teme ex-tempora, denimo Piran, ljubezen, morje, soline, istrska pokrajina. Nekaj je tudi novih. Podelila jih bo mednarodna strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo direktor beneške akademije lepih umetnosti Riccardo Caldura, rusko-slovenski umetnik Vadim Fiškin ter Jerica Ziherl, hrvaška likovna kritičarka in kustosinja Muzeja Lapidarium v Novigradu. Opravili bodo tudi izbor del letošnjega ex-tempora za razstavi v piranski mestni galeriji in portoroškem Monfortu. Odprli ju bodo v soboto, ko se bo letošnje piransko slikarsko srečanje zaključilo s slavnostno podelitvijo nagrad.
Foto vir: Obalne galerije
Ex-tempore Piran je eden pomembnejših likovnih dogodkov v slovenski Istri. Prepoznaven je po svojem tekmovalnem značaju in dolgi tradiciji, organizirajo ga Obalne galerije.
V Galeriji Hermana Pečariča so na ogled najnovejša platna in prostorska instalacija Klavdije Jeršinovec, lanskoletne prejemnice nagrade Mladi. Njena razstava z naslovom Morje, sonce, srce je eden od izstopajočih spremljevalnih dogodkov, ki se bodo v prihodnjih dneh zvrstili v okviru slikarskega srečanja.
Kot običajno se bodo za nagrade potegovali tako akademski umetniki kot ljubitelji slikarstva iz Slovenije in od drugod, predvsem iz sosednjih držav. Nagrade so vezane na tradicionalne teme ex-tempora, denimo Piran, ljubezen, morje, soline, istrska pokrajina. Nekaj je tudi novih. Podelila jih bo mednarodna strokovna žirija, ki jo letos sestavljajo direktor beneške akademije lepih umetnosti Riccardo Caldura, rusko-slovenski umetnik Vadim Fiškin ter Jerica Ziherl, hrvaška likovna kritičarka in kustosinja Muzeja Lapidarium v Novigradu. Opravili bodo tudi izbor del letošnjega ex-tempora za razstavi v piranski mestni galeriji in portoroškem Monfortu. Odprli ju bodo v soboto, ko se bo letošnje piransko slikarsko srečanje zaključilo s slavnostno podelitvijo nagrad.
Foto vir: Obalne galerije
Katere vsebine Programa Ars so vam najljubše, česa nikoli ne zamudite in kaj bi spremenili? Pišite nam na ars@rtvslo.si, vaša mnenja in pobude bomo predstavili v oddaji Ars Humana v ponedeljek 26. julija ob 14.05.
Slavnostno odprtje festivala Europa cantat 2021 bo pogled v 6-dnevno festivalsko dogajanje: eksplozija raznolikih glasbenih slogov in glasbenikov iz vse Evrope, ki bodo v prihodnjih dneh poskrbeli za prešerno petje in zborovsko izobraževanje v najširšem pomenu besede. Izvajalci, ki so se odzvali povabilu prireditelja, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, nas bodo s svojimi lastnimi – novimi deli popeljali v zakladnico slovenskega ljudskega izročila in mu dodali pridih dežele, iz katere izvirajo. Slovenski skladatelji in aranžerji pa bodo “slovenski melos” še poglobili s svojimi pred kratkim nastalimi stvaritvami. Slovesno odprtje festivala Europa cantat bo povezoval Boštjan Romih, režiser prireditve je Matej Filipčič, »stalnica« na odru pa bo Mešani zbor sv. Nikolaja iz Litije.
V posebej zasnovani jutranji informativni oddaji, »zborovskih poročilih«, bomo takoj po Drugi jutranji kroniki razgrnili festivalske dogodke dneva: skoznje nas bosta popeljala posebna gostja: Mihela Jagodic, programska voditeljica festivala Europa cantat v Ljubljani in Jean-Claude Wilkens, predsednik glasbene komisije Zveze Europa cantat. Izvedeli boste, v katerih glasbenih ateljejih se boste lahko izobraževali, katere slovenske pojoče družine bodo nastopile na poznem popoldanskem koncertu in kakšen »pevski ognjemet« se nam obeta na večernem slavnostnem odprtju festivala.
Na Centru za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki deluje v okviru Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, se danes zaključuje že 57. seminar slovenskega jezika, literature in kulture z naslovno temo Ustvarjalke v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Seminar je zaradi okoliščin potekal virtualno, a epidemija ni okrnila obiska. Na prireditvi se je zbralo kar 89 udeležencev iz 24 držav. Blaž Mazi
Odlomek iz kratke zgodbe Samorog, ki jo je napisal Vladimir P. Štefanec. Predvaja se pri preglednem članku Kako zveni književnost 18.7.-24.7.2021.
Predsednik republike Borut Pahor je v sredo podelil odlikovanja za zasluge. Za dragocen literarni opus, ki ga je povečini ustvaril med slovenskimi izseljenci v Argentini, je prejel Zorko Simčič srebrni red za zasluge. Za neprecenljiv kiparski opus je Mirsad Begić prejel red za zasluge. Za pomemben glas o domovini, ki ga je dala Slovencem v Avstraliji, je prejela Stanislava Gregorič medaljo za zasluge.
Pogovor, ki ga je z dirigentom Charlesom Dutoitom pripavila Katarina Radaljac.
Dobrodošli v družbi festivala Europa cantat na Arsu! V naši in festivalski družbi boste lahko uživali od slavnostnega odprtja, 17. julija pa vse do sklepa, 22. julija: na velíkem zborovskem dogodku s predvsem izobraževalno in koncertno noto v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Neveljaven email naslov