Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Vsebine Programa Ars
V Plečnikovem letu, ko praznujemo 150. obletnico arhitektovega rojstva, je mogoče spoznavati Plečnikovo delo na dveh razstavah starih fotografij. V Mali galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Plečnikova Ljubljana na starih fotografijah, ki je nastala v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje. V Slovenskem etnografskem muzeju pa je na ogled razstava Zlata doba Plečnikove arhitekture.Foto: Vekoslav Kramarič / arhiv SEM
Vsebine Programa Ars
V Kosovi izjemno kompleksni poeziji se na modernistično fluiden način prepletajo teme kozmične univerzalnosti in sakralnosti, slovenstva v svetu ter bivanjska občutja individua v velemestni puščavi. V njegovih harmoničnih verznih oblikah se tako pogovarjata japonsko in slovensko estetsko pesniško izročilo z glasom duhovne sorodnosti in globine. Pesem Roke morja je iz zbirke Pesmi ob tihomorskih valovih. Interpretira jo Andrej Nahtigal.
Fabula v teoriji se je letos ukvarjala z ranljivostjo oziroma občutljivostjo. 29. aprila 2022 je na Festivalu literatur sveta v Cankarjevem domu v Ljubljani nigerijska pisateljica Chimamanda Ngozi Adichie govorila o izgubi očeta zaradi covida-19, odtujenosti med pandemijo, konstrukciji identitete in feminizmu. Blaž Mazi
Viktor Ruban je ukrajinski plesalec, koreograf in pedagog. Je ustanovitelj in direktor produkcijskega centra Ruban Production ITP, programski direktor in soustanovitelj neodvisne mednarodne plesne platforme "Impulse of Transformation" in raziskovalec na področju gibalne umetnosti. Njegovi projekti so ga vodili po vsem svetu, Ob ruski agresiji na Ukrajino je z ekipo Ruban Production ITP ustanovil "Ukrainian Emergency Performing Arts Fund" - sklad za uprizoritvene umetnosti v izrednih razmerah, katerega cilj je pomoč umetnikom, ki delujejo na področju uprizoritvenih umetnosti.
V aprilu se je v ljubljanskem Mestnem muzeju odvil že 2. simpozij Razstavljanje na Slovenskem in tudi tokrat so organizatorji dvodnevno strokovno srečanje zastavili kot poglobljen razmislek o praksah razstavljanja umetnosti, arhitekture in oblikovanja na Slovenskem. Pri tem so v ospredje postavili vprašanja: kako in zakaj se določeno razstavljanje pojavlja in uveljavlja, v kakšnem razmerju je do razstavljenih objektov in umetnosti na sploh ter kako se prepleta s političnimi in drugimi neumetnostnimi diskurzi in hotenji. V dveh dneh se je zvrstilo več domačih in tujih strokovnjakov, raziskovalcev in študentov, ki so skupno predstavili kar 25 referatov, kronološko vpetih v čas med 19. stoletjom in današnjimi dni.
Nika Autor se bo predstavila s kratkim filmom Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi in v tekmovalnem programu s celovečercem Filmski obzornik 80 – Metka, Meki. Slednji pripoveduje zgodbo o avtoričini teti, mariborčanki Metki Autor, delavki Metalne, ki je pri osemindvajsetih letih odšla v Nemčijo v upanju na boljši jutri. Film portretira enainosemdesetletno gospo, ki spregovori o svoji "gastarbajterski" izkušnji in lastnem razumevanju današnjih migracij. Če se Filmski obzornik 80 – Metka, Meki posveča predvsem pretekli izkušnji ustvarjanja življenja na tujem, Filmski obzornik 670 – Rdeči gozdovi svoj pogled usmerja v trenutno situacijo prebežnikov, ki se znajdejo v gozdovih pred evropskimi mejami. Kratki film je trenutno na ogled tudi v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v okviru avtoričine razstave "Če bi gozdovi govorili, bi se od žalosti posušili". Festival Crossing Europe se bo s podelitvijo nagrad večer prej sklenil 2. maja.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
Ste se kdaj vprašali, kako pravljice vplivajo na občutljivo otroško psiho? Ali spodbujajo njihovo ustvarjalnost in domišljijo ter kakšne predstave jim ponujajo o svetu? Ta in podobna vprašanja načenja avtorska predstava Pravljice našega otroštva – soprodukcija med Slovenskim narodnim gledališčem Nova Gorica in Prešernovim gledališčem Kranj, ki so jo sinoči krstno uprizorili na odru slednjega. Soustvarili so jo igralci (iz obeh hiš) Iztok Mlakar, Doroteja Nadrah, Vesna Pernarčič, Darja Reichman, Blaž Setnikar, Urška Taufer in Gregor Zorc kot gost – ob podpori režiserja Jerneja Lorencija, dramaturga Matica Starine in njunih sodelavcev.
V 96. letu starosti je umrl eden najplodovitejših slovenskih slikarjev France Slana, ki je bil prepričan, da slika najbolje pripoveduje o lastnem življenju. Umetnik etnološko navdahnjene motivike je na dolgi in plodoviti poti ostal zvest krajini, figuraliki in tihožitju. France Slana je ustvarjalni sinonim za življenjsko vitalnost, a nič manj za nostalgično zavest o odmiranju starožitnega sveta, ki ga simbolizirajo slovenske kmečke domačije, mlini in kozolci. Tako je ob slikarjevi devetdesetletnici zapisal umetnostni zgodovinar Milček Komelj in dodal še, da je zazrtost v arhaičnost v mladosti povezal z geometrizirano stilizacijo. Slana je diplomiral leta 1949 pri Gabrijelu Stupici v prvi generaciji študentov ljubljanske akademije, v njegovem zgodnjem obdobju pa je bila ključna predvsem risba. Zaradi neposrednosti mu je bila blizu tehnika akvarela, v kateri je razvil razpoznaven slog z lahkotno igrivostjo prosojnih barvnih prelivanj; ukvarjal pa se je tudi z grafiko, poslikano keramiko in tapiserijami. V svoji dolgi ustvarjalni poti je doma in v tujini pripravil več kot 130 samostojnih razstav. Njegove slike lahko najdemo v skoraj vsaki slovenski prodajni galeriji, kjer hitro prepoznamo zanj značilne motive – poleg mlinov in kozolcev, so to še skednji, šopki, gorenjske in primorske krajine, petelini, mačke in ribe – te je razumel kot obliko živega bitja, ki v enem krogu krogu združuje vse – telo, glavo, roke in noge. Za ciklus z motiviko po potresu porušenega Skopja pa je leta 1964 prejel nagrado Prešernovega sklada.
15. aprila, dober teden pred sobotnim odprtjem beneškega bienala so organizatorji sporočili, da bodo kot solidarnostno gesto v Giardine vključili odprt prostor Piazza Ucraina, ki s plakati predstavlja dela, nastala v času vojne. Zasnovali so ga kuratorji ukrajinskega paviljona, katerega usoda je bila zaradi vojne nejasna, a zdaj pripoveduje o uporu, pomenu umetnosti in lastnega glasu. Maria Lanko, članica kuratorske ekipe, je dele skulpture umetnika Pavla Makova v avtu prepeljala iz obleganega Kijeva. Fontana izčrpavanja oziroma izčrpanja pa je stenska postavitev piramidalno razporejenih lijakov, skozi katere se od vrha navzdol pretaka voda. Pavlo Makov jo je ustvaril v devetdesetih kot metaforo izčrpane družbe. Takrat je šlo za opozorilo, in poziv k razmisleku, zdaj je drugače, saj je za opozorila že prpozno. Kuratorka bienala Cecilia Alemani se z naslovom bienala Mleko sanj naslanja na knjigo nadrealistične umetnice Leonore Carrington, ki si zamišlja svet, kjer se vsakdo lahko spremeni in postane nekaj drugega, razstava pa razkriva misli posthumanizma, razmišlja o odnosu med človekom in tehnologijo ter o bolj simbiotičnem svetu. Izpodbijati želi prepričanje o belem moškem kot merilu sveta in tudi zato je kuratorka k sodelovanju povabila številne ženske in nebinarne osebe. Političen pa je po njenem mnenju tudi nadrealizem, ki ga na svoji razstavi postavlja v ospredje: “V zadnjih letih je bilo več sijajnih razstav o nadrealizmu, med njimi recimo Fantastične ženske ali Nadrealizem onkraj meja. Šlo je za razstave, ki so skušale razširiti identiteto in naravo nadrealizma. Mislim, da je bil nadrealizem izrazito politično gibanje, oblikovalo se je po prvi svetovni vojni in obstajalo med obema vojnama, v času porasta novega nacionalizma. Šlo je za zelo antimilitarsitično in antitotalitaristično gibanje. Logike sanj, halicunacij in nezavednega kot metodologije niso uporabljali zato, da bi pobegnili v drug svet, temveč kot načina razumevanja sedanjosti, ki jo je bilo tedaj verjetno zelo težko zajeti. Danes na nek način živimo v podobnem svetu – ne le trenutna vojna in pandemija, pomislimo še na škodljive voditelje, kot sta Trump in Bolsonaro ter vzpon radikalne desnice. Zlasti v času pandemije številni umetniki morda našli uteho v uporabi introspektivnih orodij, da bi tako govorili o sedanjosti.” V kontekst nadrealizma se dobro umešča slovenski paviljon, ki je svoja vrata odprl v četrtek. Letos se predstavlja enigmatični slikar Marko Jakše, ki se v javnosti skoraj ne pojavlja, v svojem dolgoletnem opusu pa ostaja zvest slikarstvu. A ko vstopimo v slovenski paviljon, njegove velikoformatne slike zaradi natančne osvetlitve zažarijo kot bi šlo za ekrane. Transformativno moč slikarstva pa poudarjata še ambientalni zvok in tla prekrita z mivko. Na ogled so postavljena dela iz zadnjih dveh desetletij, je povedal kustos paviljona Robert Simonišek. Beneški bienale se sicer za javnost odpira 23. aprila in bo k ogledu vabil vse do 27. novembra.
23. april je tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Društvo slovenskih pisateljev, ki je ta teden praznovalo 150-letnico delovanja, je v poslanici opozorilo, da so avtorske pravice, tudi najmanjše, področje, kjer se kraja in ropanje najlažje izvedeta. Svetovni dan knjige pa pri nas obeležujemo tudi z Nočjo knjige, za katero bodo dogajanje začeli ogrevati s knjižnim Sejmom na zraku v parku Zvezda v Ljubljani, ki se odpre ob desetih dopoldne. Blaž Mazi
Društvo slovenskih pisateljev je te dni praznovalo 150-letnico. Poleg prizadevanja za ureditev pisateljskih razmer je kot moralna avtoriteta v različnih obdobjih posegalo tudi v družbeno in politično življenje, utemeljevalo narodnostne in jezikovne, pozneje tudi demokratične zahteve, tu je bilo idejno jedro slovenskega osamosvajanja. Ob visokem jubileju predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc najprej premišljuje o stalnicah 150-letnega delovanja. Vlado Motnikar. "Društvo slovenskih pisateljev bo v težavnih obdobjih, ki prihajajo, nosilec ohranjanja identitete, ki ji morata slediti znanost in šolstvo v celoti. To ne bo enostavno. Če hočemo ohranjati slovenski jezik, ga moramo na vseh ravneh: literarni, znanstveni, družboslovni, politični in drugih." - Drušan Merc
Neveljaven email naslov