Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
V mednarodnem umetniškem projektu B-AIR skupina skladateljev ustvarja orkestrska dela za dojenčke in malčke. Prvič bomo slišali simfonično skladbo Tako tiho skladateljice Larise Vrhunc. Simfoničnemu orkestru RTV SLO bo dirigirala Catherine Larsen-Maguire.
Dva koncerta s tem delom bosta v soboto, 21. januarja. Prvi, ob 17. uri, bo namenjen dojenčkom, malčkom in njihovim staršem ter njihovim odzivom na posebej premišljene zvočne dražljaje. Ob 19.30 pa bo koncert pred živim občinstvom, tokrat ne najmlajšim, predvajal program Ars v neposrednem prenosu.
V projektu, namenjenem najmlajšim, sodelujejo mednarodni strokovnjaki s področja razvojne psihologije, nevrofiziologije, nevropsihologije, psihoakustike, muzikoterapije, glasbene pedagogike in z drugih področij. Priznani umetniki, skladatelji, pišejo nove orkestrske partiture z mislijo na posebnost odzivanja dojenčkov in malčkov na različne zvočnosti ter iščejo načine kako s kakovostnimi zvočnimi dražljaji ustvariti varen in negujoč prostor – prostor poslušanja za tkanje in poglabljanje vezi med najmlajšimi poslušalci in njihovimi starši.
Larisa Vrhunc je gradivo za delo ustvarila na podlagi občutljivosti in odzivanja na frekvenčna območja, predvsem pa je izhajala iz spoznanja, da poslušalci skladbe potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Ta glasba je tako tiha.
»Prvo spoznanje po temeljitem sodelovanju z različnimi strokovnjaki je bilo, da majhni otroci še premorejo prvinsko radovednost, hkrati pa njihovi sistemi (tako fiziološki kot psihološki) še niso dobro razviti, in sklenila sem, da to upoštevam. Zelo izrazita posebnost majhnih otrok je, da so na zvočne dražljaje precej bolj občutljivi kot odrasli. Veliko bolje kot odrasli zaznavajo visoke frekvence, hkrati pa se njihov slušni aparat hitreje zasiči. Ne prenesejo nenadnih sprememb in glasnih zvokov, zvoki, ki spominjajo na grozljive zvoke narave (večkrat v nižjem delu slušnega spektra), jih plašijo, potrebujejo več časa, da se seznanijo z vsako novo informacijo in jo sprejmejo, zato pa se dobro počutijo ob ponavljanjih, počasnih in postopnih spremembah, višjih in tišjih zvokih, še posebej pa potrebujejo občutek varnosti in umirjenosti. Tako mi je postalo jasno, da bo glasba tiha, da je izbrani naslov pravšnji,« pravi skladateljica Larisa Vrhunc.
Pri izvedbi koncerta bo posebna pozornost namenjena tudi okolju, ki bo omogočalo, da se bodo otroci lahko svobodno gibali, se oglašali, v roke prijeli katero od ponujenih zvočil, morda tudi zapustili prostor; njihove aktivnosti so pričakovani del dogajanja. Tako bodo tudi starši lahko bolj sproščeni v odnosu do otroka, skupaj z njim gradili pozitiven medsebojni odnos in se z njim ter skozi njegovo doživljanje vživeli v glasbeno dogajanje. Skladateljica si je zamislila, da bosta v prostoru dva vrteča se objekta, ki ju starši lahko na željo otrok kadar koli zavrtijo in sprožijo zvončkljanje visečih kovinskih ploščic, enaki zvoki pa bodo prihajali tudi iz orkestra, saj bodo glasbeniki med igranjem sprožali premikanje enakih ploščic. Otroci bodo dobili tudi blazinice, napolnjene s papirjem, ki ob stiskanju šumi, glasbeniki pa se bodo na te šume odzivali z lastnim »igranjem« na papir, posebej takrat, ko je občinstvo najbolj aktivno. Poslušalci koncerta bodo tako lahko s svojo aktivnostjo deloma usmerjali glasbeni tok.
Število obiskovalcev koncerta je zaradi vzpostavljanja okolja svobodnega gibanja, občutka varnosti in umirjenosti omejeno. Za brezplačne vstopnice se lahko od srede 11.1. prijavite v spletni aplikaciji olaii na naslovu https://olaii.com/event/2430/simfonicni-koncert-za-dojencke-in-malcke-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija. Vstopnica omogoča vstop otroku in spremljevalcu.
Izvedbo in snemanje skladbe Tako tiho ob 19:30 kot del cikla Odkritja26 lahko obiščete z brezplačno vstopnico, za katero se prav tako lahko prijavite v spletni aplikaciji na naslovu https://olaii.com/event/2431/odkritja26-skladateljica-larisa-vrhunc-in-simfoniki-rtv-slovenija.
Za vprašanja smo dosegljivi na naslovu b-air@rtvslo.si Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Ukrajina in Slovenija imata skupno Unescovo območje naravne dediščine: bukove pragozdove. Ukrajina ima kar sedem območij vpisanih na Unscove sezname. Mesto Lvov, denimo, je stičišče vzhodne in zahodne kulture z elementi obeh svetov, ukrajinske lesene cerkve so dediščina celotnega človeštva. Kulturna dediščina je v oboroženih spopadih velikokrat tarča, saj predstavlja materialni okvir za identitete tam živečih ljudi. Zaposleni v muzejih in kulturnih ustanovah so ob začetku vojne skušali zaščititi, kar je bilo mogoče, del artefaktov so skrili tudi na Poljskem. Kaj se bo zgodilo s kulturno dediščino v Ukrajini, v tem trenutku ne ve nihče. Blaž Mazi
Po tem, ko so decembra v Moderni galeriji tudi uradno potrdili, da bo Slovenijo na letošnjem Beneškem bienalu zastopal slikar Marko Jakše, so slovenski paviljon v kavarni Moderne galerije uradno predstavili Judita Krivec Dragan, sekretarka na Ministrstvu za kulturo, direktor Moderne galerije dr. Aleš Vaupotič in kustos slovenskega paviljona dr. Robert Simonišek. Ob lanskoletni novici, da bo Slovenijo letos zastopal Marko Jakše, so se v javnosti pojavila tudi ugibanja glede lokacije paviljona, ki se je v preteklih nekaj izvedbah bienala nahajal v glavnih prostorih Arzenala. Prostor je težko zagotoviti, še zlasti za več let, saj se je treba dogovarjati vsako leto znova, pravi Judita Krivec Dragan. Nadaljuje, da se bomo tudi letos predstavili v sklopu Arzenala, četudi na drugi lokaciji. Dela Marka Jakšeta, ki se v javnosti ne pojavlja, se sicer dobro povezujejo s temo domišljije in nadrealizma, ki ju je kuratorka Cecilia Alemani letos postavila v ospredje, izziv pa je bil izbrati dela iz njegovega obsežnega opusa. Na ogled bodo slike iz zadnjih dveh desetletij, kot pravi kurator Robert Simonišek sta z umetnikom v ospredje postavila domišljijo kot tako. Postavitev bodo opremili s posebnimi svetlobnimi elementi in peskom, je kurator še pojasnil glede paviljona, ki bo v Benetkah svoja vrata odprl 21. aprila.
Vsebine Programa Ars
Vsebine Programa Ars
Nocoj ob 19:30 se Simfonični orkester RTV Slovenija vrača v svoj koncertni cikel Kromatika – tokrat z mlado domačo solistično zasedbo in dirigentom Raoulom Grüneisom. Koncert boste lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu na Arsu.
"Ustvariti moramo nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril ruski okupator," pravi ukrajinska pesnica, scenaristka, esejistka in novinarka Ljuba Jakimčuk. Rodila se je v luganski regiji, a že dolgo časa živi v Kijevu. Pesmi Ljube Jakimčuk so prevedene v angleščino, švedščino, nemščino, francoščino, poljščino, hebrejščino, slovaščino in ruščino, njeni eseji pa v angleščino in švedščino. Z njo se je za Svet kulture pogovarjal Vlado Motnikar. "Veliko intervjujev dajem. Občasno pišem članke za vzhodne medije, Slovenijo, Veliko Britanijo in druge države. Ni lahko pisati, že s fikcijo je problem, kaj šele s poezijo. A imamo odgovornost in kultura lahko pomaga kot nekakšna vedenjska terapija. Morali bomo ustvariti nove zgodbe, sicer jih bo za nas ustvaril sovražnik. Ruska propaganda je obsežna, zato uporabljamo pripovedovanje zgod, da ljudem pojasnjujemo, kaj se dogaja. Moji intervjuji so del informacijske vojne in informacijska vojna je prav tako del prave vojne," dodaja Jakimčuk.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
Petintridesetletni umetnik Jacopo Cardillo, z umetniškim vzdevkom Jago, velja za enega najbolj popularnih sodobnih italijanskih kiparjev. Na facebooku ima 300.000 sledilcev, na instagramu: dvakrat toliko. To ne vpliva name – nam pove kipar, po rodu iz lacijskega mesta Frosinone, ki je po študiju v Neaplju odprl svojo delavnico v Rimu. – V vsakdanjem življenju še naprej počnem vse tako kot drugi: zjutraj vstanem, grem na wc, se oblečem in odidem na delo. Pri doseganju ciljev mi pomaga dvoje: obkrožam se z ljudmi, ki so boljši od sebe, in sem prizadeven. Na razstavi v nekdanjem rimskem domovanju Napoleonove matere Letizie – v Palači Bonaparte na Beneškem trgu – je na ogled 20 Jagovih umetnin. Z njim se za začetek ustaviva pred skupino tridesetih, skoraj identičnih človeških src iz bele keramike. "Delo za mojim hrbtom … No, če bi fotografirali teh 30 src enega za drugim ter potem slike na hitro preleteli, bi zagledali utripajoče srce. Vsa ta srca so si različna. Iskal sem način, kako bi keramiko spravil v gibanje." In res jo je – tudi z video posnetki utripajočih keramičnih src. Projekcije kiparjenja in klesanja razstavljenih del nas spremljajo še skozi ostale prostore. Umetninam je skupen bogato zgodovinsko in umetnostno referenčno zaledje. Denimo pri skulpturi Excalibur, kjer pa v živo skalo ni vklenjen meč, temveč marmorni puškomitraljez. V temačnem templju odkrijemo njegovo postarano Venero, s svojevrstnim pristopom k iskanju lepote telesa. V osrčju razstave je doprsni kip Benedikta XVI.: Jago ga je pri dvaindvajsetih izklesal v slavilnem slogu in papeškem ogrinjalu, toda ko se je Ratzinger leta 2013 umaknil, je svojo stvaritev ponovno obklesal: ostal je pretresljiv kip golega, starega, presušenega moža. Nekdanje delo z naslovom Habemus papam je tako postalo surovina in vir za novo umetnino, ki zdaj nosi ime Habemus hominem. – Jago pa je ustvaril tudi svoj Pieta', ki ga je umestil v najsvetlejšo od razstavnih dvoran. Michelangelovskega navdiha ne skriva, toda pravi, da ga ni zanimala nabožna podoba. "Pieteta – usmiljenje – je čustvo, ki je skupno meni, vam in drugim. Hotel sem spregovoriti o očetovski ljubezni, in to sem storil prav s to estetsko kompozicijo. Seveda pa mora vsak v njej videti tisto, kar hoče. " Saj: in ker je tudi italijansko javnost v minulih tednih povleklo v zaskrbljenost glede vojne v Ukrajini, Jagove umetnine navdajajo s stisko – ali bolje, čeprav protislovno rečeno: z lepoto stiske.
V ponedeljek se je pričel letošnji cikel sodobne glasbe Zvokotok, ki ga je tokrat oblikoval Sreven Loy, dirigent, skladatelj, strasten promotor nove glasbe v Sloveniji. Z njim smo se pogovarjali o zasnovi letošnje koncertne serije ter o njegovem delu z asnamblom Neofonía in Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije.
Odprtje ljubljanske Cukrarne je bilo lani nedvomno dogodek leta na kulturnem področju. Usmeritve novega prostora je tedaj nakazala razstava Čudovitost spomina, zdaj pa se z obsežno skupinsko razstavo Vračanje pogleda posvečajo umetnicam, ki v Sloveniji delujejo od devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Žal je tema žensk in umetnic še vedno aktualna, pravi umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič, ki je razstavo zasnovala v sodelovanju s še tremi kuratorkami – Maro Anjoli Vujić, Matejo Podlesnik in Alenko Trebušak. Na ogled so postavile dela skoraj šestdesetih ustvarjalk v različnih medijih – od slik, skulptur, videov, performansov, intervencij in zvočnih dogodkov, pestre pa so tudi obravnavane teme, ki so razdeljene v štiri sklope: urbana in naravna krajina, telo oziroma figura, umetnostni sistem in družbeno politično okolje. Ti sklopi niso strogo začrtani in se med seboj prepletajo. Tudi zgodovino umetnosti vse preveč določa moški pogled, je ena izmed misli razstave, ki se z naslovom naslanja na knjigo Johna Bergerja Načini gledanja, v kateri se pisec sprašuje o pogledih na žensko v zgodovini umetnosti, ko je bila pogosto upodobljena kot objekt poželenja.
Kulturni center bar Cukrarna v Ljubljani nadaljuje koncertno sodelovanje s tretjim programom Radia Slovenija – programom Ars. Tokrat bosta v ospredju glas mlade pevke in vibrafon – Ajda Stina Turek in Vid Jamnik bosta na koncertu predstavila svoj skupni projekt, album Rajska ptica.
Neveljaven email naslov