Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Kinu Šiška si je do 19. aprila mogoče ogledati prav posebno filmsko razstavo, naslovljeno Vljudno nevabljeni. Ukvarja se z dostopnostjo in kraji prikazovanja eksperimentalnega filma.
Marginalni položaji so v kulturni industriji že kar običajni, zato z ušesi zastrižem ob vsakem novem projektu, ki nekaj predstavlja in razstavlja kot marginalno in se nad svojim položajem priduša. Na žalost živimo v časih, ko prazna retorika vpija resnične glasove obupa in pogosto je treba razlikovati, da bi jih razločili od mode, ki na njihov način služi.
Vendar pa ogled tokratne razstave s svojo duhovitostjo in samoironijo, ki se na preprost način izražata že v naslovu, ponudi drugačno sliko. Deset eksperimentalnih filmov je predstavljenih tako, da se pred gledalcem sami skrivajo. Torej vračajo žogico: če je eksperimentalni film pri večini občinstva v nezavidljivem položaju, pa ta majhna razstava razmerje obrne. Tako denimo vidimo tri filme na televiziji, razporejene v trikotnik, ki komunicirajo med sabo. Morda v tem lahko prepoznamo alegorijo dejstva, da se majhne scene in obrobna ustvarjalnost res ukvarjajo predvsem sami s sabo, avtorji so istočasno gledalci dela svojih kolegov. Eden od filmov ponuja slušalke in je obrnjen skozi steklo na zunanjo stran stavbe, tretjo televizijo prekriva čipka, ki je ne smemo sneti, zato film vidimo le deloma; spet drugi film je prikazan na televizijskem ekranu v nakupovalnem vozičku, kot bi se tja nezaželen prikradel med vsakdanjim nakupom in se vsilil. S tem pa na enak način obrača omenjena razmerja vidnosti in nevidnosti; v prvih primerih gre za umik pred gledalcem, ki naj bi ga tako ali tako ne hotel videti, a v kontekstu razstave, namenjene gledanju, v drugem primeru gre pa za prikaz na nepričakovanem mestu – v nakupovalnem vozičku. Omeniti velja še feministični filmski aforizem, delo Za luno, ki ga gledamo leže na kavču, usmerjeni proti stropu.
Vljudno nevabljeni se duhovito poigrava s položajem eksperimentalnega filma v družbi, kakršnokoli moraliziranje pa preseže tako s svojo nepretencioznostjo kot z duhovito postavitvijo. Na razstavi sodeluje deset filmov v časovnem razponu med letoma 1983 in 2021. Njihovi avtorji so Sara Bezovšek, Nika Autor, Ana Čigon, Damijan Kracina, Kolja Saksida, Andrej Lupinc, Rok Sieberer – Kuri, Jasna Hribernik, Miha Vipotnik in Marko Kovačič.
V Kinu Šiška si je do 19. aprila mogoče ogledati prav posebno filmsko razstavo, naslovljeno Vljudno nevabljeni. Ukvarja se z dostopnostjo in kraji prikazovanja eksperimentalnega filma.
Marginalni položaji so v kulturni industriji že kar običajni, zato z ušesi zastrižem ob vsakem novem projektu, ki nekaj predstavlja in razstavlja kot marginalno in se nad svojim položajem priduša. Na žalost živimo v časih, ko prazna retorika vpija resnične glasove obupa in pogosto je treba razlikovati, da bi jih razločili od mode, ki na njihov način služi.
Vendar pa ogled tokratne razstave s svojo duhovitostjo in samoironijo, ki se na preprost način izražata že v naslovu, ponudi drugačno sliko. Deset eksperimentalnih filmov je predstavljenih tako, da se pred gledalcem sami skrivajo. Torej vračajo žogico: če je eksperimentalni film pri večini občinstva v nezavidljivem položaju, pa ta majhna razstava razmerje obrne. Tako denimo vidimo tri filme na televiziji, razporejene v trikotnik, ki komunicirajo med sabo. Morda v tem lahko prepoznamo alegorijo dejstva, da se majhne scene in obrobna ustvarjalnost res ukvarjajo predvsem sami s sabo, avtorji so istočasno gledalci dela svojih kolegov. Eden od filmov ponuja slušalke in je obrnjen skozi steklo na zunanjo stran stavbe, tretjo televizijo prekriva čipka, ki je ne smemo sneti, zato film vidimo le deloma; spet drugi film je prikazan na televizijskem ekranu v nakupovalnem vozičku, kot bi se tja nezaželen prikradel med vsakdanjim nakupom in se vsilil. S tem pa na enak način obrača omenjena razmerja vidnosti in nevidnosti; v prvih primerih gre za umik pred gledalcem, ki naj bi ga tako ali tako ne hotel videti, a v kontekstu razstave, namenjene gledanju, v drugem primeru gre pa za prikaz na nepričakovanem mestu – v nakupovalnem vozičku. Omeniti velja še feministični filmski aforizem, delo Za luno, ki ga gledamo leže na kavču, usmerjeni proti stropu.
Vljudno nevabljeni se duhovito poigrava s položajem eksperimentalnega filma v družbi, kakršnokoli moraliziranje pa preseže tako s svojo nepretencioznostjo kot z duhovito postavitvijo. Na razstavi sodeluje deset filmov v časovnem razponu med letoma 1983 in 2021. Njihovi avtorji so Sara Bezovšek, Nika Autor, Ana Čigon, Damijan Kracina, Kolja Saksida, Andrej Lupinc, Rok Sieberer – Kuri, Jasna Hribernik, Miha Vipotnik in Marko Kovačič.
Ugledni umetnici: ruska violinistka Nadežda Tokareva in harfistka Sofia Ristić, ki je bolgarsko-italijanskega rodu, sta sprejeli Slovenijo in Ljubljano kot svoj drugi dom. Nadežda Tokareva je ena izmed najopaznejših ruskih violinskih solistov, ki uspešno nastopa solistično, komorno in kot solistka z orkestri, Sofia Ristić pa je dolgoletna članica in solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki uspešno nastopa tudi solistično in v komornih skupinah. Glasbenici bosta v studiu 13 izvedli recital z deli slovenskih skladateljev 20. in 21. stoletja: dva stavka iz Poletnih skladb za violino in harfo Iva Petrića, Fuego za solistično violino Mihaela Paša, dve Pesmi nimf za harfo solo Marjana Mozetiča, ki živi in ustvarja v Kanadi, Štiri utrinke za violino in harfo Primoža Ramovša, Triado za violino solo Pavla Mihelčiča in Capriccio notturno za violino in harfo Uroša Kreka. Napovedovalec v prenosu koncerta bo Bernard Stramič, v uvodu poslušajte tudi krajši pogovor, ki ga bo z glasbenicama izvedla urednica prenosa Tjaša Krajnc.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Josipina Turnograjska je bilo umetniško ime Josipine Urbančič Toman. Poimenovala se je po gradu Turn pri Preddvoru na Gorenjskem, kjer se je rodila leta 1833 in tam preživela večino svojega kratkega življenja, po poroki se je preselila v Gradec, kjer je po bolezni umrla pri porodu, leta 1854. Bila je zelo zavedna Slovenka in velika buditeljica slovenske narodne zavesti. Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se bosta v oddaji spominjala dolgoletna urednika: Leon Engelman, glasbeni producent, urednik in pianist, ki je na Radiu Ljubljana / Radiu Slovenija tri desetletja soustvarjal glasbeni program in vodil uredništvo za resno glasbo, in dr. Franc Križnar, petnajst let urednik za komorno glasbo programa Ars, prodoren komentator in avtor strokovnih člankov o slovenski glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, ki je s svojim znanstvenim prispevkom sodeloval tudi na mednarodnem simpoziju o ustvarjalnosti Josipine Turnograjske, junija 2018 v Preddvoru. Oddajo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
V jubilejni oddaji Arsove spominčice ob 90-letnici Radia Slovenija bomo prvič predvajali nove posnetke samospevov in klavirskih skladb Josipine Turnograjske, prve slovenske skladateljice, ki je kot odlična pianistka svoje skladbe tudi sama izvajala. V prvi polovici 19. stoletja je bila sicer zelo cenjena pripovednica, pesnica in pisateljica. Svojega dela v glasbenem programu Radia Slovenija se v oddaji spominjata dolgoletna urednika Leon Engelman in dr. Franc Križnar.
Inženir Osana je glas kukavice ustvaril tehnično, bilo je precej zapleteno. Eden njegovih študentov in poznejši radijski sodelavec Slavoj Jenko se je spominjal, da ? je nekaj dni ves iz sebe hodil po hodniku. Roke je držal na hrbtu in se pri tem ves čas prav po kukavičje oglašal. Študentje so se smejali, profesor pa je polglasno premleval, kako naj naredi napravo, ki bo oddajala glasove, podobne kukavičjemu petju. Slavoj Jenko je bil tudi tisti, ki ga je inženir Osana poslal po nagačeno ptico. Ta je bila le predstava za poslušalce in nastopajoče; v njene oči so bile vgrajene žarnice, ki so rdeče zasvetile, ko se je oglasila. To je le eden izmed številnih zanimivih odlomkov, ki jih boste lahko slišali v oddaji. V njej bo glavno vlogo igrala, seveda, glasba: na izjemno redkih predvojnih posnetkih, izmed katerih so tudi taki, ki jih boste zagotovo slišali ? prvič! Avtorici oddaje sta Jasna Nemec Novak in Brigita Rovšek.
Sonata No. 1, Op. 32 (Allegro energico, Lento lugubre, Allegro vivace), Ed. DSS No. 354, performed by Milanka Črešnik
Groteskni plesi / Dances grotesques, performed by Marina Horak
Utripi / Palpitations Op. 44, Ed. DSS No. 538, performed by Janez Matičič
Sonata No. 3, Op. 55 (Ascensio, Meditativo, Ritorno), Ed. DSS No. 1661, performed by Janez Matičič
Nocturno Poetico, Op. 23, Ed. DSS No. 678, performed by Milanka Črešnik
Trois Morceaux, Op. 20 (Prelude, Nocturne, Toccata), performed by Jože Fürst
10 Etudes Op. 66: Etude No. 10, Ed. DSS No. 2155, performed by Luka Borkovič
10 Etudes Op. 66: Etude No. 5, Ed. DSS No. 2155, performed by Igor Sabljič
10 Etudes Op. 66: Etude No. 1, Ed. DSS No. 2155, performed by Meta Kokošinek
12 Etudes Op. 30: Etude No. 8, Ed. DSS No. 430, performed by Milanka Črešnik
12 Etudes Op. 30: Etude No. 1, Ed. DSS No. 430, performed by Milanka Črešnik
12 Etudes Op. 30: Etude No. 2, Ed. DSS No. 430, performed by Milanka Črešnik
Intermittences, Op. 38, No. 2, Ed. DSS No. 471, performed by Janez Matičič
Preludij / Prelude No. 1 (9 Preludes, Op. 14), Ed. DSS No. 776, performed by Milanka Črešnik
Neveljaven email naslov