Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor je v dvorani Union tretjič gostovala priznana britanska violončelistka Natalie Clein s kolegoma v klavirskem triu.
Violončelistka Natalie Clein je v Sloveniji prvič gostovala 19. aprila 2016, ko je v dvorani Union v Mariboru nastopila z uveljavljenim norveškim pianistom Christianom Ihlejem Hadlandom. Z njim je predstavila pester izbor sonat in nekaterih drugih temeljnih del 20. stoletja za violončelo in klavir Clauda Debussyja, Zoltana Kodalya, Sergeja Prokofjeva in Benjamina Brittna, violončelistka pa je izvedla še solistično skladbo sodobnega skladatelja Györgyja Kurtaga. V preteklih letih je večkrat nastopila tudi v Ljubljani, recimo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 10. marca letos pa je v mariborski dvorani Union nastopila kot solistka s Komornim orkestrom iz Mantove in pod taktirko Thomasa Junga izvrstno izvedla Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu Camilla Saint-Saënsa. Nocoj bo Natalie Clein nastopila v triu, v katerem z njo igrata izraelska violinistka Nurit Stark in francosko-švicarski pianist Cedric Pescia. Violončelistka Natalie Clein:
''Mislim, da si violončelisti ne moremo izbirati repertoarja po glasbenih obdobjih tako, kot si jih lahko recimo pianisti. Oni se lahko odločijo, da bodo izvajali glasbo, nastalo recimo med letoma 1700 in 1830, pa bodo uživali zelo bogato življenje. Kot violončelistka igram vse od poznega baroka in skladb Johanna Sebastiana Bacha do najnovejše glasbe, ki jo zame pišejo sodobni skladatelji. Meni je tako všeč, saj je umetnost živa in ves čas raste. Podobno je z literaturo: lahko bi rekla, da berem le Shakespearja in Goetheja, sodobnih romanov pa ne, vendar berem vse.
Violončelo je moj instrument, s katerim poskušam najti izvirne načine igranja glasbe različnih obdobij. Glasbo 20. stoletja imam resnično rada, ne le zaradi violončelistov, kot je bil Rostropovič, za katerega je nastalo veliko del in je pustil pomemben pečat na glasbi 20. stoletja, ampak tudi zato, ker je bil to zelo bogat čas za nastanek in razvoj glasbe za violončelo.''
Violinistka Nurit Stark, violončelistka Natalie Clein in pianist Cedric Pescia se bodo posvetili glasbi enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev in simfonikov 20. stoletja, ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. V bogatem instrumentalnem opusu je ustvaril tudi številna tehtna komorna dela, izmed katerih bodo glasbeniki nocoj izvedli tri Šostakovičeve mojstrovine: Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40, Trio za violino, violončelo in klavir št. 2 v e-molu, op. 67, in Sonato za violo in klavir v C-duru, op. 147.
Na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor je v dvorani Union tretjič gostovala priznana britanska violončelistka Natalie Clein s kolegoma v klavirskem triu.
Violončelistka Natalie Clein je v Sloveniji prvič gostovala 19. aprila 2016, ko je v dvorani Union v Mariboru nastopila z uveljavljenim norveškim pianistom Christianom Ihlejem Hadlandom. Z njim je predstavila pester izbor sonat in nekaterih drugih temeljnih del 20. stoletja za violončelo in klavir Clauda Debussyja, Zoltana Kodalya, Sergeja Prokofjeva in Benjamina Brittna, violončelistka pa je izvedla še solistično skladbo sodobnega skladatelja Györgyja Kurtaga. V preteklih letih je večkrat nastopila tudi v Ljubljani, recimo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 10. marca letos pa je v mariborski dvorani Union nastopila kot solistka s Komornim orkestrom iz Mantove in pod taktirko Thomasa Junga izvrstno izvedla Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu Camilla Saint-Saënsa. Nocoj bo Natalie Clein nastopila v triu, v katerem z njo igrata izraelska violinistka Nurit Stark in francosko-švicarski pianist Cedric Pescia. Violončelistka Natalie Clein:
''Mislim, da si violončelisti ne moremo izbirati repertoarja po glasbenih obdobjih tako, kot si jih lahko recimo pianisti. Oni se lahko odločijo, da bodo izvajali glasbo, nastalo recimo med letoma 1700 in 1830, pa bodo uživali zelo bogato življenje. Kot violončelistka igram vse od poznega baroka in skladb Johanna Sebastiana Bacha do najnovejše glasbe, ki jo zame pišejo sodobni skladatelji. Meni je tako všeč, saj je umetnost živa in ves čas raste. Podobno je z literaturo: lahko bi rekla, da berem le Shakespearja in Goetheja, sodobnih romanov pa ne, vendar berem vse.
Violončelo je moj instrument, s katerim poskušam najti izvirne načine igranja glasbe različnih obdobij. Glasbo 20. stoletja imam resnično rada, ne le zaradi violončelistov, kot je bil Rostropovič, za katerega je nastalo veliko del in je pustil pomemben pečat na glasbi 20. stoletja, ampak tudi zato, ker je bil to zelo bogat čas za nastanek in razvoj glasbe za violončelo.''
Violinistka Nurit Stark, violončelistka Natalie Clein in pianist Cedric Pescia se bodo posvetili glasbi enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev in simfonikov 20. stoletja, ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. V bogatem instrumentalnem opusu je ustvaril tudi številna tehtna komorna dela, izmed katerih bodo glasbeniki nocoj izvedli tri Šostakovičeve mojstrovine: Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40, Trio za violino, violončelo in klavir št. 2 v e-molu, op. 67, in Sonato za violo in klavir v C-duru, op. 147.
Tudi to sobotno jutro bodo naše druženje krojili z glasbo povezani spomini. V studiu se nam je pridružil Bogdan Lorber, specialist nevrolog, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski Nevrološki kliniki, zdravnik, katerega družica je že vse od malih nog glasba. In violina. Na fotografiji: Bogdan Lorber, specialist nevrolog
Aktiv delavcev in delavk v kulturi je na četrti akciji za kulturo pripravil teater. Oder je bilo ministrstvo za kulturo, protestniki pa občinstvo. S seboj so prinesli stole, se posedli pred ministrstvo in vanj zrli 15 minut s pričakovanjem, ali se bo kaj zgodilo, ali bo kdo prišel iz ministrstva in z njimi vzpostavil dialog, ki ga ni bilo. Državno sekretarko Igancijo Fridl Jarc smo za oddajo Kulturna panorama vprašali, ali bodo povabili protestnike k pogovorom.
Na 19. Lirikonfestu v Velenju so podelili festivalske nagrade in priznanja. Nagrado velenjico - čašo nesmrtnosti 2020 je prejela pesnica Lidija Dimkovska, mednarodno Pretnarjevo nagrado pa literarni zgodovinar Miran Hladnik.
Dr. Zvonka Zupanič Slavec je v izjemni monografiji Ars medici zapisala: »Poglejmo k starim Grkom in njihovemu pojmovanju medicine. Apolon je bil bog glasbe, zlasti igranja na liro in hkrati zaščitnik medicine. Njegova polsestra Atena je kot Atena-Higieia skrbela za zdravje in hkrati navdihovala umetnike. Apolon in Atena sta torej v sebi združevala medicino in umetnost v najširšem pomenu besede.« Več o glasbi v življenju zdravnikov in zdravniškem orkestru Camerata medica nam bo povedal kirurg, prof. dr. Pavle Košorok. Na fotografiji: prof. dr. Pavle Košorok
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Naša gostja je bila dr. Mojce Demšar. Njena violina tke glasbo orkestra od prvih let pa vse do danes. Na fotografiji: dr. Mojca Demšar
»Kvartet je mrtev, živel orkester!« In zrastel je orkester. Zdravnikov, drugih zdravstvenih delavcev, študentov medicine, somišljenikov. Orkester je in še vedno igra po vsej Sloveniji, redno nastopa na strokovnih sestankih in drugih zdravniških prireditvah ter seveda za bolnike v Kliničnem centru v Ljubljani. Obogati tudi marsikatero svečanost ljubljanske Medicinske fakultete in se vsako leto predstavi občinstvu s premiernim celovečernim koncertom. O prvih korakih orkestra pripoveduje dr. Bogdan Lorber, vodja dejavnosti za epilepsijo odraslih na ljubljanski nevrološki kliniki. Na fotografiji: dr. Bogdan Lorber (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov