Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor je v dvorani Union tretjič gostovala priznana britanska violončelistka Natalie Clein s kolegoma v klavirskem triu.
Violončelistka Natalie Clein je v Sloveniji prvič gostovala 19. aprila 2016, ko je v dvorani Union v Mariboru nastopila z uveljavljenim norveškim pianistom Christianom Ihlejem Hadlandom. Z njim je predstavila pester izbor sonat in nekaterih drugih temeljnih del 20. stoletja za violončelo in klavir Clauda Debussyja, Zoltana Kodalya, Sergeja Prokofjeva in Benjamina Brittna, violončelistka pa je izvedla še solistično skladbo sodobnega skladatelja Györgyja Kurtaga. V preteklih letih je večkrat nastopila tudi v Ljubljani, recimo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 10. marca letos pa je v mariborski dvorani Union nastopila kot solistka s Komornim orkestrom iz Mantove in pod taktirko Thomasa Junga izvrstno izvedla Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu Camilla Saint-Saënsa. Nocoj bo Natalie Clein nastopila v triu, v katerem z njo igrata izraelska violinistka Nurit Stark in francosko-švicarski pianist Cedric Pescia. Violončelistka Natalie Clein:
''Mislim, da si violončelisti ne moremo izbirati repertoarja po glasbenih obdobjih tako, kot si jih lahko recimo pianisti. Oni se lahko odločijo, da bodo izvajali glasbo, nastalo recimo med letoma 1700 in 1830, pa bodo uživali zelo bogato življenje. Kot violončelistka igram vse od poznega baroka in skladb Johanna Sebastiana Bacha do najnovejše glasbe, ki jo zame pišejo sodobni skladatelji. Meni je tako všeč, saj je umetnost živa in ves čas raste. Podobno je z literaturo: lahko bi rekla, da berem le Shakespearja in Goetheja, sodobnih romanov pa ne, vendar berem vse.
Violončelo je moj instrument, s katerim poskušam najti izvirne načine igranja glasbe različnih obdobij. Glasbo 20. stoletja imam resnično rada, ne le zaradi violončelistov, kot je bil Rostropovič, za katerega je nastalo veliko del in je pustil pomemben pečat na glasbi 20. stoletja, ampak tudi zato, ker je bil to zelo bogat čas za nastanek in razvoj glasbe za violončelo.''
Violinistka Nurit Stark, violončelistka Natalie Clein in pianist Cedric Pescia se bodo posvetili glasbi enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev in simfonikov 20. stoletja, ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. V bogatem instrumentalnem opusu je ustvaril tudi številna tehtna komorna dela, izmed katerih bodo glasbeniki nocoj izvedli tri Šostakovičeve mojstrovine: Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40, Trio za violino, violončelo in klavir št. 2 v e-molu, op. 67, in Sonato za violo in klavir v C-duru, op. 147.
Na 5. koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor je v dvorani Union tretjič gostovala priznana britanska violončelistka Natalie Clein s kolegoma v klavirskem triu.
Violončelistka Natalie Clein je v Sloveniji prvič gostovala 19. aprila 2016, ko je v dvorani Union v Mariboru nastopila z uveljavljenim norveškim pianistom Christianom Ihlejem Hadlandom. Z njim je predstavila pester izbor sonat in nekaterih drugih temeljnih del 20. stoletja za violončelo in klavir Clauda Debussyja, Zoltana Kodalya, Sergeja Prokofjeva in Benjamina Brittna, violončelistka pa je izvedla še solistično skladbo sodobnega skladatelja Györgyja Kurtaga. V preteklih letih je večkrat nastopila tudi v Ljubljani, recimo s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije, 10. marca letos pa je v mariborski dvorani Union nastopila kot solistka s Komornim orkestrom iz Mantove in pod taktirko Thomasa Junga izvrstno izvedla Koncert za violončelo in orkester št. 1 v a-molu Camilla Saint-Saënsa. Nocoj bo Natalie Clein nastopila v triu, v katerem z njo igrata izraelska violinistka Nurit Stark in francosko-švicarski pianist Cedric Pescia. Violončelistka Natalie Clein:
''Mislim, da si violončelisti ne moremo izbirati repertoarja po glasbenih obdobjih tako, kot si jih lahko recimo pianisti. Oni se lahko odločijo, da bodo izvajali glasbo, nastalo recimo med letoma 1700 in 1830, pa bodo uživali zelo bogato življenje. Kot violončelistka igram vse od poznega baroka in skladb Johanna Sebastiana Bacha do najnovejše glasbe, ki jo zame pišejo sodobni skladatelji. Meni je tako všeč, saj je umetnost živa in ves čas raste. Podobno je z literaturo: lahko bi rekla, da berem le Shakespearja in Goetheja, sodobnih romanov pa ne, vendar berem vse.
Violončelo je moj instrument, s katerim poskušam najti izvirne načine igranja glasbe različnih obdobij. Glasbo 20. stoletja imam resnično rada, ne le zaradi violončelistov, kot je bil Rostropovič, za katerega je nastalo veliko del in je pustil pomemben pečat na glasbi 20. stoletja, ampak tudi zato, ker je bil to zelo bogat čas za nastanek in razvoj glasbe za violončelo.''
Violinistka Nurit Stark, violončelistka Natalie Clein in pianist Cedric Pescia se bodo posvetili glasbi enega najpomembnejših glasbenih ustvarjalcev in simfonikov 20. stoletja, ruskega skladatelja Dmitrija Šostakoviča. V bogatem instrumentalnem opusu je ustvaril tudi številna tehtna komorna dela, izmed katerih bodo glasbeniki nocoj izvedli tri Šostakovičeve mojstrovine: Sonato za violončelo in klavir v d-molu, op. 40, Trio za violino, violončelo in klavir št. 2 v e-molu, op. 67, in Sonato za violo in klavir v C-duru, op. 147.
"Sredi marca sem odšla, kot ponavadi v svojem ritmu samostojne prevajalke, za nekaj tednov na vikend v bližini Umaga. Dva dni pozneje so se zaprle meje, ob vrnitvi domov bi morala v karanteno, najprej 14-, nato 7-dnevno, in tako sem ostala na morju več kot dva meseca in preživela čudovito pomlad, seveda popestreno z dogodki, ki jih je sprožila epidemija oziroma izredne razmere," opisuje v Zapiskih izza meje prevajalka in Sovretova nagrajenka Nives Vidrih svoje preživljanje epidemije na hrvaški strani Istre. Prisluhnete mu lahko nocoj v oddaji Spomini, pisma in potopisi v nedeljo, 21. junija, ob 19.00 na programu Ars.
»Zelo ljuba pesem mi je koroška Kje so tiste stezice. Če bi bila v tem trenutku glasbenik, bi poskušala ustvariti čudovito pesmico Kje je tista kultura, ki je cvetela in se širila v času narodno osvobodilne borbe.« Dr. Zora Konjajev Foto: Grega Žunič
V Ljubljani je leta 1933 nastal znameniti tercet, včasih tudi kvartet sester Stritar, ki je pel na ljubljanskem radiu in na koncertih s plesnim orkestrom Bojana Adamiča. To je bil eden prvih ženskih ansamblov pri nas. Spomine na to obdobje – predvojni Radio in pevsko delovanje sester Stritar obuja najmlajša izmed sestra, 98-letna doktorica Zora Konjajev, pionirka slovenske pediatrije in častna meščanka Ljubljane. Foto: Grega Žunič
Neveljaven email naslov