Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Najhuje je na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem, je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V Škofji Loki se je porušil most, precejšnjo škodo je utrpela tamkajšnja enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poškodovan je Ravnikarjev spomenik v Begunjah, Tavčarjeva domačija v Poljanski dolini in več knjižnic. S Koroške celostnih informacij še ni, gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah, gotovo pa še marsikje. Na ministrstvu za kulturo so že v petek aktivirali državni načrt, ustanovili so tudi posebno delovno skupino, ter v sodelovanju strokovnjaki pripravili aplikacijo za popis škode.
Opisana škoda seveda ni vsa, informacije se še zbirajo, veliko je dislociranih enot, kjer bo škoda vidna v naslednjih dneh, kot pa so opozorili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, bo določen del škode viden šele s prvo zmrzaljo. Na ministrstvu za kulturo pa so sicer že v petek aktivirali državni načrt ob poplavah, kar se je zgodilo prvič.
Pomoč z opremo, prenos znanja, koordinacija glede zaščite in sanacije ter drugih potreb bo med nalogami, ki se jim bo posvečala novoustanovljena strokovna skupina. V sodelovanju s strokovnjaki so na ministrstvu pripravili smernice za prebivalstvo, kako zaščititi to, kar je bilo poplavljeno ter enostaven način, na katerega lahko na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine lastniki kulturne dediščine evidentirajo nastalo škodo. Zaradi plazov ostaja ogrožena kulturna dediščina v Idriji in na Ptuju, kjer gre tudi za posledice preteklih nesreč. O načinih financiranja popravil bo več znanega po natančnejši oceni škode.
Pomagali bodo tudi samozaposlenim, sicer pa se je ministrica zahvalila številnim, ki pomagajo in izpostavila pomen medijev, saj je informiranje v takih časih ključnega pomena. Stik z lokalnimi skupnostmi bo ključen tudi v prihodnje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko z ekipo si bo v petek ogledala nekatere najbolj prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik. Na terenu so že strokovnjaki z izkušnjami. Čeprav so v prvi vrsti torej pomembna človeška življenja, pa ohranjanje kulture pomeni tudi ohranjanje spomina, včasih tudi na zelo osebni ravni nam ljubih predmetov.
Foto: BoBo
Najhuje je na Gorenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem, je povedala ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. V Škofji Loki se je porušil most, precejšnjo škodo je utrpela tamkajšnja enota Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Poškodovan je Ravnikarjev spomenik v Begunjah, Tavčarjeva domačija v Poljanski dolini in več knjižnic. S Koroške celostnih informacij še ni, gotovo je škoda nastala v Koroškem pokrajinskem muzeju in Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, na ministrstvu pa so izvedeli, da jo je utrpela tudi enota Pokrajinskega arhiva Maribor na Ravnah, gotovo pa še marsikje. Na ministrstvu za kulturo so že v petek aktivirali državni načrt, ustanovili so tudi posebno delovno skupino, ter v sodelovanju strokovnjaki pripravili aplikacijo za popis škode.
Opisana škoda seveda ni vsa, informacije se še zbirajo, veliko je dislociranih enot, kjer bo škoda vidna v naslednjih dneh, kot pa so opozorili na Zavodu za varstvo kulturne dediščine, bo določen del škode viden šele s prvo zmrzaljo. Na ministrstvu za kulturo pa so sicer že v petek aktivirali državni načrt ob poplavah, kar se je zgodilo prvič.
Pomoč z opremo, prenos znanja, koordinacija glede zaščite in sanacije ter drugih potreb bo med nalogami, ki se jim bo posvečala novoustanovljena strokovna skupina. V sodelovanju s strokovnjaki so na ministrstvu pripravili smernice za prebivalstvo, kako zaščititi to, kar je bilo poplavljeno ter enostaven način, na katerega lahko na spletni strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine lastniki kulturne dediščine evidentirajo nastalo škodo. Zaradi plazov ostaja ogrožena kulturna dediščina v Idriji in na Ptuju, kjer gre tudi za posledice preteklih nesreč. O načinih financiranja popravil bo več znanega po natančnejši oceni škode.
Pomagali bodo tudi samozaposlenim, sicer pa se je ministrica zahvalila številnim, ki pomagajo in izpostavila pomen medijev, saj je informiranje v takih časih ključnega pomena. Stik z lokalnimi skupnostmi bo ključen tudi v prihodnje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko z ekipo si bo v petek ogledala nekatere najbolj prizadete predele na Gorenjskem, in sicer Škofjo Loko, Begunje na Gorenjskem in Kamnik. Na terenu so že strokovnjaki z izkušnjami. Čeprav so v prvi vrsti torej pomembna človeška življenja, pa ohranjanje kulture pomeni tudi ohranjanje spomina, včasih tudi na zelo osebni ravni nam ljubih predmetov.
Foto: BoBo
Fotoreportaža sodi med najlepše vizualne primere pripovedovanja. Razstavni projekt Na drugi strani – slovenska fotoreportaža, ki so ga postavili v Galeriji Jakopič, prinaša zgodovinski pregled takega pripovedovanja zgodb s perspektive komunikologije, umetnostne zgodovine in fotografske teorije. Pripravljali so ga dve leti, postavitev pa izhaja iz razumevanja dela fotoreporterjev in ne samo rezultatov njihovega dela. Na fografiji fotoreporterji časnika Delo Janez Zrnec, Zoran Vogrinčič, Janez Pukšič, Srdjan Živulović, Dragan Arrigler, avtor Igor Modic, vir spletna stran Galerije Jakopič.
Neapelj, milijonska prestolnica Južne Italije navdušuje z živahnim življenjskim ritmom in številnimi umetniškimi zakladi. Enega najpomembnejših – Aleksandrov mozaik iz tamkajšnjega Arheološkega muzeja – bodo v naslednjih mesecih celovito obnovili, in omogočali sproten ogled. V deželi Kampanija so se v teh dneh znova odprli muzeji, in v enem od njih so odkrili izginotje neprecenljive umetnine – ki pa so jo policisti medtem tudi že našli. V teh dneh pa je italijansko kulturno ministrstvo otok Prócida blizu Neaplja razglasilo za kulturno prestolnico Italije v letu 2022. Prispevek je pripravl Janko Petrovec.
Smo na tretjini najhladnejšega letnega časa, zime. Pred nami so dolge noči, snežni meteži in nizke temperature. Podobne asociacije vzbuja tudi Simfonija št. 7 angleškega skladatelja Ralpha Vaughana Williamsa iz leta 1952, imenovana Antarktična simfonija, ki jo bomo poslušali v tokratni oddaji Glasba 20. stoletja.
Kdaj ste nazadnje napisali pismo z roko? Če se ne spomnite, lahko to mogoče storite v tokratnem tednu pisanja z roko. Pri Društvu Radi pišemo z roko poudarjajo pozitivne učinke takega pisanja: med drugim si vsebine bolje zapomnimo, možgani pa delujejo kompleksneje. Letošnji ambasadorji pisanja z roko so zdravnik Erik Brecelj, režiserka Urša Menart in kolesar Tadej Pogačar, ob podpori ministrstva za izobraževanje pa v njem sodeluje več kot 200 osnovnih in srednjih šol, domov za starejše, ljudskih univerz in knjižnic.
Na velikem odru ljubljanske Drame je bil 15. 1. 2021 spominski večer, posvečen Dušanu Jovanoviću, dramatiku, režiserju, pisatelju in pesniku, ki je umrl na zadnji dan lanskega leta. Velikemu ustvarjalcu so se poklonili številni prijatelji, sodelavci in poznavalci njegovega dela in sopotniki. Prireditev je bilo mogoče spremljati po spletu. »Od Dušana Jovanovića se je nemogoče posloviti. Njegova osebna veličina in pogumna umetniška govorica sta nas vedno združevali in povezovali.« S to mislijo je ljubljanska Drama povabila k spominskemu večeru, na katerem so nastopili številni ljudje gledališča in vsak po svoje izražali nemoč ob misli, da Dušana Jovanovića ni več hkrati pa izražali spoštovanje in občudovanje. Tadeja Krečič
Neveljaven email naslov