Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novembra 1715 je bila dokončana Križevniška cerkev v Ljubljani, čez dobre štiri mesece, marca 1716, je bila posvečena. Prvi Arsov forum v novem letu se tako postavlja na sredino obeh okroglih obletnic in osvetljuje malo manj znana ali sploh neznana dejstva o tem biseru baročne arhitekture v Ljubljani, pa tudi o delovanju nemškega viteškega reda ter o Križankah, kakršne poznamo danes. Ob stoletnici dokončanja Križevniške cerkve je Slovensko društvo za proučevanje 18. stoletja pripravilo simpozij z naslovom Ljubljanske Križanke: ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice, zato je Tadeja Krečič v studio povabila štiri strokovnjake, ki so sodelovali na simpoziju: Heleno Seražin, Luka Vidmarja, Matija Ogrina in Blaža Zabela.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Novembra 1715 je bila dokončana Križevniška cerkev v Ljubljani, čez dobre štiri mesece, marca 1716, je bila posvečena. Prvi Arsov forum v novem letu se tako postavlja na sredino obeh okroglih obletnic in osvetljuje malo manj znana ali sploh neznana dejstva o tem biseru baročne arhitekture v Ljubljani, pa tudi o delovanju nemškega viteškega reda ter o Križankah, kakršne poznamo danes. Ob stoletnici dokončanja Križevniške cerkve je Slovensko društvo za proučevanje 18. stoletja pripravilo simpozij z naslovom Ljubljanske Križanke: ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice, zato je Tadeja Krečič v studio povabila štiri strokovnjake, ki so sodelovali na simpoziju: Heleno Seražin, Luka Vidmarja, Matija Ogrina in Blaža Zabela.
Družbena omrežja so olajšala širjenje vsebin, ki delajo našo družbo boljšo, bolj kritično, solidarnejšo in odprto. Po drugi strani pa so omogočila, da tudi najslabše vsebine in mnenja veliko bolj odmevajo in nas bolj določajo kot prej. Ali se je dialog zaradi družbenih omrežij izboljšal ali poslabšal? Ali je digitalizacija povečala razkorak med ideali demokracije in realnostjo? Ali je Twiter spodbudil posameznike k aktivnemu državljanstvu? Gosta oddaje sta profesor za gradbeno informatiko Žiga Turk, član skupine Evropske komisije za spopadanje z lažnimi novicami in spletnimi dezinformacijami, in profesor filozofije Igor Pribac. Oba sta na družbenih omrežjih dejavna predvsem na Twitterju.
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF v Celovcu in Programa Ars, smo preverili s kakšnimi pričakovanji sprejemajo Slovenci v Italiji in Avstriji rezultate parlamentarnih in deželnozborskih volitev. Odprli smo vprašanja, ki se navezujejo na delovanje tamkajšnjih slovenskih kulturnih ustanov. Na nedeljskih deželnozborskih volitvah na Koroškem so slavili socialdemokrati s skoraj 48 odstotki glasov podpore. To pomeni, da bo Peter Kaiser tudi prihodnjih pet let deželni glavar. Za mandat v deželnem parlamentu so se na listah različnih strank potegovali tudi koroški Slovenci. Med njimi je bila edina uspešna Ana Blatnik, ki je kandidirala na listi socialdemokratov, svoj sedež pa bo zelo verjetno odstopila v zameno za mesto v zveznem svetu na Dunaju. Na parlamentarnih volitvah v Italiji je bil istega dne jasen zmagovalec, desnosredinsko zavezništvo Silvia Berlusconija s skupno približno 37 odstotki glasov. Populistično Gibanje Pet zvezd bo po delnih uradnih izidih najmočnejša posamična stranka, medtem ko je največji poraz doživela Demokratska stranka, za katero je kandidirala v Furlaniji – Julijski krajini tudi predstavnica slovenske narodne skupnosti Tatjana Rojc. Kljub slabemu rezultatu stranke pa je bila Slovenka vendarle izvoljena v senat in bo tako slovenska manjšina tudi v prihodnje imela svojo predstavnico v Rimu.
Učenje skozi umetnost ima lahko velike pozitivne učinke na razvoj otrok in mladostnikov. Empirično so dokazali, da se z njo ohranja in spodbuja čudenje, otroci so manj brezbrižni, vzpostavlja se intenziven odnos z realnostjo, poglablja se raziskovanje, empatična občutljivost in uživanje v lepem. Danes bomo ponovili oddajo, ki jo je pripravil Aleksander Čobec o tem, kako dosegajo te rezultate in ali se jih da razširiti na širšo sistemsko raven. Gostje oddaje so: Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka za kulturno-umetnostno vzgojo na Ministrstvu za kulturo, Mirjam Kalin, ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, Darja Štirn, vodja umetniških projektov in pedagoginja v vrtcu Vodmat, in Barbara Kelbl, strokovna sodelavka pri filmski vzgoji v Kinodvoru.
Od prve zamisli do končne različice filma, ki ga vidimo v kinu, vodi več let dolga pot: razteza se od razvoja projekta in pisanja scenarija, prek pridobivanja finančnih sredstev, do snemanja filma in poprodukcije. Koliko časa terjajo posamezne faze pri produkciji igranega/animiranega/dokumentarnega filma? O tem, kako ta ustvarjalno in organizacijsko zahteven proces določajo zakon, pravilniki in v zadnjih letih vse nižja javna sredstva, bomo v Arsovem forumu govorili z ustvarjalci, ki so vpeti v režijski in produkcijski vidik ustvarjanja sodobnega slovenskega filma. Gosti so bili Špela Čadež, animatorka ter režiserka in producentka animiranih filmov, Danica Ikovic, predstavnica produkcijske hiše Arsmedia, ter Metod Pevec, filmski režiser in scenarist. Objavili bomo tudi izjavi ministra za kulturo Toneta Peršaka in direktorice Slovenskega filmskega centra Nataše Bučar o predlogu novele zakona o filmskem centru, ki je po zaključeni javni razpravi v medresorskem usklajevanju.
Letos mineva deseto leto od sprejetja sklepa o ustanovitvi Javne agencije za knjigo. Za vse deležnike naše knjižne verige je bil to velik in zaželen dogodek, saj so dobili avtonomno telo, ki se je v celoti posvečalo področju knjige, pričakovanja zainteresirane javnosti pa so bila precejšnja. V teh letih so se na čelu agencije zamenjali trije direktorji: Slavko Pregl, ki jo je vodil od leta 2009 do sredine leta 2012, Aleš Novak, ki jo je vodil v letih 2013 – 2017, z letošnjim letom pa je položaj direktorice agencije prevzela Renata Zamida. V oddaji bomo pogledali, kakšno vlogo si je v teh letih ustvarila agencija v našem in mednarodnem knjižnem prostoru, kateri so bili mejniki v njenem delovanju in se ozrli naprej, v načrtovane projekte, pa tudi dolgoročne cilje v delovanju agencije. Gosta v studiu sta Slavko Pregl in Renata Zamida.
Na predvečer kulturnega praznika v Cankarjevem domu v Ljubljani slovesno podelijo Prešernovi nagradi in nagrade Prešernovega sklada. Oddajo namenjamo letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad ? to sta plesalec Janez Mejač in pesnik Boris A. Novak ? in šestim nagrajencem Prešernovega sklada; to so: Marko Brdar, Boris Gaberščik, Matej Puc, Simona Semenič, Maja Smrekar in Valentina Turcu.
Zaključen je Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov, ki je temeljni mehanizem podpiranja in urejanja načinov produkcije neodvisne uprizoritvene, glasbene, likovne in intermedijske umetnosti. Strokovna javnost in ustvarjalci ? tako tisti, ki v financiranje niso bili sprejeti, kot tisti, ki so sredstva prejeli ? so ob objavi rezultatov razpisa opozorili na to, da je nerazvojno naravnan, da bo imela izvedba številne negativne posledice za neodvisno umetniško produkcijo in da gre pravzaprav za naslednji korak v postopnem odmiranju neodvisne scene. Opozorili so, da dialog, ki si ga je ministrstvo postavilo za temelj delovanja, obstaja le na papirju, ne pa tudi v praksi; pri tem so poudarili, da bi razpis moral izražati razvojno vizijo kulture. V današnji oddaji bomo tako odprli vprašanje: Ali imamo v Sloveniji razvojno vizijo kulture, glede na to, da je celotna kulturniška javnost zavrnila predlog novega Nacionalnega Naši sogovorniki bodo: Vesna Jurca Tadel, vodja po pooblastilu sektorja za umetnost na ministrstvu za kulturo; Tjaša Pureber, vršilka dolžnosti strokovne vodje na Asociaciji, društvu nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti; Pia Brezavšček, teatrologinja in predsednica društva za sodobni ples, in Uroš Veber, producent iz zavoda Projekt Atol.
V Sloveniji so splošne knjižnice najbolj obiskana kulturna središča. V sedanjosti so seveda postavljene pred nove izzive, ne nazadnje so v preteklem desetletju zaznale tudi trend rahlega upadanja članstva. Delovna skupina pri Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost je pred kratkim predstavila nova strokovna priporočila za splošne knjižnice, ki poudarjajo pomen potreb lokalnega prebivalstva v delovanju knjižnic. O trenutnih razmerah v knjižnicah in poudarkih novih strokovnih priporočil bodo v oddaji Arsov forum spregovorili dr. Gorazd Vodeb, vodja delovne skupine, sicer zaposlen pri Centru za razvoj knjižnic NUK-a, dr. Sabina Fras Popović, vodja Oddelka za knjižnično mrežo v Mariborski knjižnici, tudi članica delavne skupine in predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, ter direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka, gospa Irena Škvarč. Vir foto: Pixabay
Prvi koraki v svet gledališča so eni najpomembnejših za to, da človek lahko postopoma razvije estetski čut do uprizoritvene umetnosti, v odrasli dobi pa se razvije v mislečega in kritičnega gledalca. Nemalokrat pa je v marsikaterem otroštvu, še bolj pa mladostništvu, ko se postopoma prelevimo v upornike z razlogom ali brez njega, prav neustrezna izbira uprizoritve botrovala temu, da gledališče preprosto ni doseglo cilja. Da bi torej nagovorilo svojega prvega gledalca z vso magičnostjo, širino in globino, ki jih premore. Da pa bi se pedagoški delavci in starši ognili takšnim šumom, so v Slovenskem gledališkem inštitutu zdaj zasnovali pomembno spletno platformo Zlata paličica, ki na enem mestu nudi nabor priporočljivih predstav, torej kakovostne profesionalne gledališke produkcije za odraščajoče občinstvo po izboru tričlanske strokovne komisije. Bienalni festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica se je v našem miselnem prostoru že zasidral. Zdaj je čas, da spoznamo še spletno platformo Zlata paličica kot festivalski navdih z željo po poglobljenem, umetnostno-vzgojnem vidiku uprizoritvene umetnosti pri nas. Avtor oddaje je Klemen Markovčič. O spletni platformi Zlata Paličica pa razmišljajo ? Mojca Jan Zoran, Slovenski gledališki inštitut, Nataš Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Nada Požar Matijašič, Ministrstvo Republike Slovenije za izobraževanje, znanost in šport in Adirana Gaberščik, Osnovna šola Miška Kranjca Ljubljana.
Drama Teror sodobnega nemškega dramatika Ferdinanda von Schiracha, ki jo uprizarjajo v Prešernovem gledališču, odpira številne moralne dileme ter pravna in varnostna vprašanja, ki zadevajo svet, v katerem živimo. Po predstavi, v petek 8. decembra, so na odru gledališča organizirali okroglo mizo, na kateri so pretresli aktualna vprašanja terorizma, nacionalne varnosti, skrbi za slovenski zračni prostor, odgovornost in načine za sestrelitev civilnega letala, sisteme zaščite na množičnih prireditvah … Okroglo mizo je vodil prof. dr. Iztok Podbregar, dekan Fakultete za organizacijske vede v Kranju, nekdanji general v Slovenski vojski ter izšolani vojaški pilot, njegovi sogovorniki pa so bili: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic RS, prof. dr. Peter Umek, kriminalistični psiholog in pogajalec z delinkventi, Martin Koželj, vodja varnosti in integritete pri Nogometni zvezi Slovenije, polkovnik Blaž Pavlin, ki je v Slovenski vojski odgovoren za nadzor zračnega prostora iz zraka, in Janja Roblek, predsednica sodnega sveta na kranjskem sodišču. Foto: Tit Košir, PG Kranj
Na temo, ki jo povzema naslov oddaje, smo se v Arsovem forumu pogovarjali s številnimi sogovorniki: umetniki, kritiki, uredniki in širšo intelektualno javnostjo. Mnenja, ki so jih podali, odpirajo široko polje razmisleka v času, ko kritična misel, tudi o umetnosti, izgublja prostore širše dostopnosti. Vabimo vas k poslušanju!
Ob premeni koledarskega leta, se radi ozremo nazaj s kritičnim pogledom na minuli čas in na opravljeno delo. Med mnogimi obletnicami, ki so se zgodile in ponudile priložnost za razne projekte, je izzvenelo tudi četrt stoletja obstoja Slovenskega muzikološkega društva in ob tem so se v mesecu oktobru odvili Dnevi slovenske muzikologije. Ponudili so priložnost za pretres različnih pogledov na to humanistično vedo, stroko, katere predmet je umetnost – glasba. Muzikologija kot znanost o glasbi je v resnici mlada, a glasbeno teoretska misel, razširjena na mnoge druge humanistične premise in odnose med njimi, pa od začetka spremlja človeški miselni svet. O pomenu muzikologije kot znanosti in muzikologije kot stroke za kulturno življenje Slovencev ter o sodobnih izzivih te stroke bomo razmišljali v oddaji Arsov forum.
Ob primeru napovedane prodaje Hostla Celica in dogodkih, za katere še ne vemo, kako se bodo v zvezi s Celico razpletli, se odpirajo mnoga vprašanja v zvezi z razvojem mesta Ljubljana in prostorskim urejanjem. Celica je primer zgodovinskega pričevanja in žive kulture, z načinom delne »samooskrbe«, izpostavlja torej vrednote, ki bi lahko bile temelje zdravega mestnega jedra in prebivalcev v njem. Organiziranje Celice kot projekta, ki sega v zgodnja 90-ta leta, se v večji meri dogaja na način samoorganizacije, interesnega vložka ljudi (umetnikov, arhitektov, um. zgodovinarjev), ki pri tem sodelujejo in delujejo. Njihov angažma se širi v mesto na dveh ravneh – Celica kot srečevališče domačinov in Celica kot kraj srečanja tujcev z domačo živo umetnostjo in kulturo, in tudi reprezentativni prostor zgodovinskega spomina oživljenega skozi transformacijo iz zaprtega v odprti prostor. Na tem primeru in z drugimi značilnostmi urbanega, čemur naj sledi razvoj mesta, se gradi razmišljanje o mestu, v katerem je kakovost bivanja glavni namen in cilj, kompleksnost različnih vidikov pa mora tkati homogeno celoto sestavljeno iz različnih interesov in organizacijskih oblik, ki so-delujejo v odprtem dialogu. K pogovoru o tem temah smo povabili dr. Aidana Cerarja, Miloša Kosca in dr. Igorja Pribaca. Vabimo vas k poslušanju!
?Živimo v obdobju vsesplošnega zmanjševanja zaupanja v javne storitve in neprikritih poskusov razgraditve javnih družbenih servisov. V tem obdobju RTV Slovenija tem bolj potrebuje institut varuha kot enega izmed vogalov, ki podpirajo zavezanost javnosti,? je v svoji viziji zapisala varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev Ilinka Todorovski. Kaj lahko k večjemu zaupanju javnosti, tudi v program Ars, pripomore institut varuha? Kako se RTV Slovenija odziva na mnenja poslušalcev? Koliko je opredeljena funkcija varuhinje? To je nekaj vprašanj, ki jih bomo živo naslovili na varuhinjo in pregledali mnenja poslušalcev.
8. novembra je Evropska radiotelevizijska zveza začela kampanjo Podprimo dobre medije. Z omenjeno kampanjo želi EBU v javnosti poudariti pozitiven vpliv delovanja javnih medijev v družbi. Ta vpliv je bila tudi ena izmed tem tokratne oddaje, seveda pa je bil pogovor priložnost za premislek ali sugestijo, kako bi lahko bila javna RTV še boljša. V pogovoru so sodelovali generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, književnik in filmski režiser Vinko Möderndorfer, raziskovalka na Mirovnem inštitutu Brankica Petković in prevajalec ter publicist Jaroslav Skrušný, z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Na današnji dan se izteka rok za oddajo pripomb na predlog Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Po zavrnitvi predloga s strani Znanstvenih svetov treh največjih javnih raziskovalnih inštitutov (IJS, Kemijski inštitut., NIB), dveh univerz in še nekaterih drugih, bomo v soočenju raziskovalcev in vlade poskušali osvetliti razloge in stališča obeh strani. O tem bodo v pogovoru, ki bo potekal v živo, spregovorili, predstavnik Min. za izobraževanje, znanost in šport RS, predstavnik KOsRIS prof.dr.Gregor Anderluh (direktor Kemijskega inštituta), dr.Boštjan Nedoh, član delovne skupine za pripravo predloga zakona in prof.dr.Igor Ž.Žagar, (direktor Pedagoškega inštituta).
Ob ugotavljanju, da bralne navade mladih upadajo, se pojavlja vprašanje, kako jih vendarle pritegniti k branju. In čeprav je literarna klasika vključena v šolske programe ? kako jim jo približati, kako pritegniti zanimanje zanjo? Tretji program Radia Slovenija v sklopu literarnih večerov Oh, literatura ? O, literatura! spremlja srednješolski učni program, drugi avtorji skušajo mlade navdušiti na drugačne načine. Gostje bodo dr. Igor Saksida, Marko Trobevšek, Boštjan Gorenc - Pižama in Rok Terkaj. Pogovor bo vodil Vlado Motnikar.
Motiv športa je v zgodovini umetnosti zelo star pojav. Posebno priljubljen je bil v obdobju antike, v kateri je imel šport pomembno mesto. Antični umetnik se je prek takšne vsebine lahko posvečal predvsem vprašanjem, kot sta anatomija atletsko zgrajenega golega telesa in upodabljanje telesa v gibanju. Kako pa je v današnjem, modernem času? Lahko v umetnosti najdemo sledi športa? Je športnik do neke mere tudi umetnik in nasprotno? O tem v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali ritmičarka Mojca Rode, ravnatelj Anton Podbevšek Teatra Novo mesto, gledališki režiser in teoretik Matjaž Berger, ter gledališki in filmski igralec Jure Henigman. Z njimi se bo pogovarjal Marko Rozman.
Toliko filmov in tako malo časa! Na Liffu se vsako leto v dveh novembrskih tednih zavrti približno 100 celovečercev in 20 kratkih filmov, številka, ki filmske navdušence razveseljuje, lahko pa spodbudi celo tesnobo izbire. V Arsovem forumu so na otvoritveni dan 28. Liffa zato gostovali Simon Popek, ki zadnje desetletje snuje program, svoj izbor najljubših filmov z Liffa – s katerim upamo, da vam bomo olajšali morebitno zagato pri odločanju, katere filme pogledati – bodo utemeljili še programska svetnica Liffa Tina Poglajen ter filmski kritiki in novinarji Marcel Štefančič, jr., Zemira A. Pečovnik in Ingrid Kovač Brus. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Prizor iz filma O telesu in duši režiserke Ildikó Enyedi (2017).
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Neveljaven email naslov