Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novembra 1715 je bila dokončana Križevniška cerkev v Ljubljani, čez dobre štiri mesece, marca 1716, je bila posvečena. Prvi Arsov forum v novem letu se tako postavlja na sredino obeh okroglih obletnic in osvetljuje malo manj znana ali sploh neznana dejstva o tem biseru baročne arhitekture v Ljubljani, pa tudi o delovanju nemškega viteškega reda ter o Križankah, kakršne poznamo danes. Ob stoletnici dokončanja Križevniške cerkve je Slovensko društvo za proučevanje 18. stoletja pripravilo simpozij z naslovom Ljubljanske Križanke: ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice, zato je Tadeja Krečič v studio povabila štiri strokovnjake, ki so sodelovali na simpoziju: Heleno Seražin, Luka Vidmarja, Matija Ogrina in Blaža Zabela.
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Novembra 1715 je bila dokončana Križevniška cerkev v Ljubljani, čez dobre štiri mesece, marca 1716, je bila posvečena. Prvi Arsov forum v novem letu se tako postavlja na sredino obeh okroglih obletnic in osvetljuje malo manj znana ali sploh neznana dejstva o tem biseru baročne arhitekture v Ljubljani, pa tudi o delovanju nemškega viteškega reda ter o Križankah, kakršne poznamo danes. Ob stoletnici dokončanja Križevniške cerkve je Slovensko društvo za proučevanje 18. stoletja pripravilo simpozij z naslovom Ljubljanske Križanke: ob tristoletnici dokončanja baročne cerkve Marije Pomočnice, zato je Tadeja Krečič v studio povabila štiri strokovnjake, ki so sodelovali na simpoziju: Heleno Seražin, Luka Vidmarja, Matija Ogrina in Blaža Zabela.
Zanimanje za Plečnikovo delo v tujini raste, saj sodi med zanimivejše arhitekte 20. stoletja. Še posebno ga cenijo na Češkem, kjer so dokončali dokumentacijo za vpis Plečnikove dediščine na Unescov seznam. Pri nas pa smo obstali na pol poti. O tem, zakaj je Plečnik tako zanimiv, kje smo v Sloveniji pri prepoznavanju njegove dediščine, kako bi vpis na Unescov seznam vplival na ohranjanje njegovih del – tudi stadiona – v tokratnem Arsovem forumu. Prav ta teden, ko mineva 145 let od Plečnikovega rojstva, je Češko obiskal predsednik vlade Miro Cerar in Plečnik je bil ena izmed osrednjih tem obiska. Pripravlja Aleksander Čobec.
Ozirajoč se na gledališko pokrajino pravkar minulega leta, bomo v tokratnem Arsovem forumu spregovorili o razmerju med besedilom in uprizoritvijo. O različnih pristopih in načinih tako pisanja kot režijskega oziroma uprizoritvenega branja, se bomo pogovarjali s Simono Semenič, dramsko pisateljico in dramaturginjo, Mojco Kumerdej, pisateljico in soavtorico besedila za uprizoritev Projektator, v produkciji Zavoda Delak, za katero je ustvarjalni trio: Lotos Vincenc Šparovec, Dragan Živadinov, Mojca Kumerdej, na 51. Borštnikovem srečanju prejel Borštnikovo nagrado za dramaturško obdelavo tekstovne predloge; gosta v studiu sta tudi režiser Jernej Lorenci ter Ivo Svetina, pesnik, dramatik, esejist in prevajalec. Vabimo vas k poslušanju! foto: Petra Veber
V oddaji Arsov forum se sprašuujemo o izzivih pri ohranjanju in razstavljanju novomedijske umetnosti. Gostje v oddaji, ki jo vodi Tesa Drev, so pionir tovrstnih umetniških praks pri nas Srečo Dragan, ki mu v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova posvečajo pregledno razstavo, naslovljeno Prostor, vržen iz tira, Igor Španjol, kustos omenjene razstave in tudi sicer kustos za novomedijsko umetnost v Moderni galeriji, in Franc Solina, profesor na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko, ki se prav tako ukvarja z novomedijskimi umetniškimi projekti in z vprašanji ohranjanja tovrstne umetnosti.
Slovenci z gledališkimi gostovanji v tujini dokazujemo, da imamo izredno bogato kulturo, saj samo na področju gledališča lahko ponudimo izjemno raznolikost – od velikih spektaklov do intimnih monodram. Naše predstave so na tujih festival dobro sprejete in gledališča vsako leto prejmejo več deset povabil za gostovanja. Kje smo v primerjavi z gledališči iz tujine, kako naše gledališče vidijo in razumejo tujci, kako predstaviti našo gledališko produkcijo tujim selektorjem festivalov in uspeti, kako je s pomočjo Ministrstva za kulturo in s širšo državno podporo kulturnim izmenjavam in sodelovanju v praksi – to so le nekatera vprašanja, ki jih je Alen Jelen zastavil gostom v studiu. V oddaji so sodelovali Mojca Jan Zoran, direktorica Slovenskega gledališkega inštituta, Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj, Igor Samobor, ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana, Tibor Mihelič Syed, direktor Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana in Marko Jenšterle, publicist in poznavalec latinskoameriških gledaliških festivalov.
Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec, dramatik in še marsikaj Milan Dekleva je pred kratkim praznoval okrogel življenjski jubilej. Tudi zato ga je Marko Golja povabil v studio: pogovarjala sta se predvsem o jubilantovi poeziji in prozi, za esejistiko je nekoliko zmanjkalo časa, ni pa zmanjkalo časa za marsikateri odmik, ko se je jubilant vedno znova predstavil kot tenkočuten opazovalec in soustvarjalec sveta in literature, za nameček pa je prebral Kanibalsko balado iz Kvantaških stihov, sonet, ki se začne z verzom Sladkam se z absurdom, dobro, dobro!, in zadnji odlomek iz kratke zgodbe Reševalec ptic iz istoimenske zbirke. Skratka, razlogov je več kot dovolj, da sprejmete povabilo in poslušate Arsov forum.
Status svobodnega umetnika ali samozaposlenega v kulturi je včasih veljal za cehovski ponos, danes pa več kot tretjina samozaposlenih v kulturi živi pod pragom revščine. Z uredbami je skoraj vsak minister posegel na to področje, ob tem pa razburil kulturno javnost, saj se področje že dolgo ni sistemsko uredilo. Tudi z novo uredbo je podobno. V kakšnih razmerah so se znašli samozaposleni v kulturi in kako njihov položaj rešuje ministrstvo za kulturo z novo uredbo, v tokratnem Arsovem forumu.
Letos je minilo 90 let od ustanovitve slovenskega Pen centra in ob tej priložnosti je Vlado Motnikar v studio tri nekdanje predsedniki slovenskega Pena: Marjana Strojana, zdaj v vlogi vršilca dolžnosti predsednika, Borisa A. Novaka, zdaj je eden od podpredsednikov Svetovnega Pena, in Vena Tauferja. Pripravlja Vlado Motnikar.
Razmišljanje o nakupu umetniškega dela pred nas postavlja mnoga vprašanja in ta niso povezana zgolj z vrednostjo in pomenom naložbe ali kako bomo z njim razveselili najdražje, temveč bi naj bila tudi z manj prijetnimi stvarmi: ali je delo res original in je verodostojno ali pa je morda ponaredek? O tem kako prepoznati ponaredek, kako ukrepati in še na mnoga vprašanja bomo skušali odgovore poiskati v oddaji Arsov forum.
Dogodki – najrazličnejši, številni, po mnenju mnogih celo preštevilni – so postali eden izmed osnovnih legitimacijskih modelov sodobne literature. Pa ne le v razmerju do bralcev, tudi v razmerju do njenih financerjev. Več o naravi literarnih dogodkov, njihovih učinkih, smiselnosti oziroma nesmiselnosti v pogovoru s Tino Kozin razmišljajo: dr. Andrej Blatnik, Rok Dežman in Renata Zamida.
Literatura ima največjo konkurenco v medijih, dejavnostih in vsebinah, ki zapolnjujejo naš prosti čas. Nekateri ves svoj prosti čas namenjajo računalniškim igram. Ali lahko literarne zgodbe pridejo do bralcev tudi prek računalniških iger? Poizkusi so. Po literarnih predlogah namreč ne snemajo samo filmov, ampak ustvarjajo tudi računalniške igre. Gostje: Janez Strehovec, Aljoša Harlamov, Sergej Hvala Sneti in Matjaž Ropret. Prenos je bil s pisateljskega odra slovenskega knjižnega sejma.
Slovanska knjižnica v Ljubljani deluje v okviru Mestne knjižnice Ljubljana kot Center za domoznanstvo in specialne humanistične zbirke. S sedanjim imenom je bila ustanovljena spomladi leta 1946 kot okrožna študijska knjižnica za mesto Ljubljana, toda njeni začetki segajo veliko dlje, prav na začetek 20. stoletja. Je namreč naslednica Mestne knjižnice, ustanovljene leta 1901 v okviru Mestnega arhiva kot strokovna knjižnica mestne uprave. O Slovanski knjižnici, njeni dolgi zgodovini, posebnostih in sedanji dejavnosti pa tudi o bogatem gradivu, ki ga hrani, bosta v oddaji Arsov forum pripovedovala vodja Slovanske knjižnice mag. Teja Zorko in strokovni sodelavec knjižnice Jurij Primožič.
Začenja se 27. Liff. Skrajni čas torej, da se ozremo na to, kaj nas čaka v teh prazničnih filmskih dneh med 9. in 20. novembrom. Matej Juh je v oddaji gostil direktorja programa Liffa Simona Popka in ker letos mineva 10. leto njegovega vodenja festivala sta se v pogovoru ustavila tudi ob tem posebnem jubileju. Vabljeni k poslušanju!
Nedavno so slovenski arhivisti obeležili dan slovenskih arhivov. Zato tokrat govorimo o arhivistiki, njeni preteklosti, razmerjih z zgodovino, zakaj se je samostojen podiplomski študij arhivistike pri nas vzpostavil razmeroma pozno, nenazadnje pa o izzivih znanosti o arhivih in arhivistike same, predvsem s strani sodobnih digitalnih tehnologij. Gostje so: direktor Arhiva Republike Slovenije Bojan Cvelfar in njegov pomočnik Andrej Nared, ter Peter Pavel Klasinc, predstojnik katedre za arhivistiko na Alma Mater Europea v Mariboru. V živo povezuje Goran Tenze.
Bliža se pomembna okrogla obletnica: 24. aprila 2017 bo minilo 150 let od ustanovitve Dramatičnega društva v Ljubljani, ki je pomenilo začetek kontinuiranega profesionalnega delovanja slovenskega gledališča. O tej temi so poznavalci razpravljali na dvodnevnem simpoziju v okviru 51. Borštnikovega srečanja v Mariboru, osvetlili pa so jo tudi za poslušalce Arsovega foruma. Gostje Tadeje Krečič bodo dr. Barbara Orel, dr. Aleš Gabrič, dr. Gašper Troha in dr. Štefan Vevar.
Bežigrajski stadion, ki so ga leta 1924 zaupali v izdelavo arhitektu Jožetu Plečniku, je bil sprva mišljen kot športno-prireditveni objekt za telovadbo in različne shode. V svojih 90 letih delovanja so se v njem odvijale športne, glasbene in druge kulturne prireditve. Pred 9 leti pa ga je kupil poslovnež Joc Pečečnik, ki je z družbo Bežigrajski športni park napovedal prenovo objekta. Pričetek obnove se danes še vedno zdi daleč, stadion pa kaže klavrno podobo zapuščenega in propadajočega objekta. Medtem, ko investitor zagovarja čimprejšnji začetek izpeljave projekta, predvsem umetnostnozgodovinska, spomeniška in arhitekturna stroka opozarja na uničevanje kulturne dediščine. Je bolje, da stadion klavrno propada ali da se ohrani le nekaj odstotkov Plečnikove dediščine? Kakšen pomen in vlogo ima kulturna dediščina v moderni dobi, kjer prevladuje kapital? O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bosta sodelovala predstavnica civilne pobude za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki Karmen Stariha ter umetnostni zgodovinar in kritik dr. Peter Krečič. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Prva knjiga v zbirki Kondor (Kaplan Martin Čedermac Franceta Bevka) je izšla leta 1956, pozneje pa jih je v zbirki in njenih vzporednih izdajah (na primer Sivi Kondor, Klasiki Kondorja) izšlo več sto. Ob jubileju zbirke, ki se je iz zbirke za šolsko branje iz letnika v letnik levila v zbirko, ki je kot kondor letela vse više in tako širila pogled na svet književnosti od antike do postmodernizma, bodo o zbirki več povedali prevajalka in prevodoslovka Majda Stanovnik, njen nekdanji dolgoletni urednik in prevajalec Aleš Berger in sedanji urednik Andrej Ilc; v pogovoru z Markom Goljo, v živo. Nikar ne zamudite.
Da je znanje tujih jezikov koristno, se mnogi strinjajo, a kaj, ko se učenci po osnovnih šolah drugega tujega jezika bolj malo naučijo, opozarjajo starši, učitelji, ravnatelji in strokovnjaki. Predmet drugega tujega jezika je namreč tako organiziran, da so učenci lahko večni začetniki. Ali gre pri takšnem načinu poučevanja celo za metanje denarja in časa, smo se v času javne razprave o položaju drugega tujega jezika v osnovni šoli spraševali z gosti. To so bili: Bronka Straus z Ministrstva za izobraževanje znanost in šport, Metka Zorec, vodja iniciative za ohranitev obveznega drugega tujega jezika in učiteljica francoščine na ljubljanski osnovni šoli Prežihov Voranc, Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva ter Janko Korošec z Zveze aktivov svetov staršev. O tem, kako daleč se pride samo z angleškim jezikom, pa sta povedala Jure Tomc, lastnik podjetja JT Business Development Limited s sedežem v Hongkongu in slovenist prof. dr. Marko Stabej.
V oddaji Arsov forum se bomo tokrat posvetili otrokom in mladoletnim beguncem, ki prihajajo k nam z območij vojn in revščine. Kako in kdo skrbi za to najbolj ranljivo skupino, ki je videla in doživela stvari, ki si jih mi največkrat ne moremo niti zamisliti? Kako in s čim lahko blažimo njihove občutke strahu, izgube in žalosti? Temo bodo skušali osvetliti gostje v oddaji: predsednica Slovenske filantropije in otroška psihiatrinja dr. Anica Mikuš Kos, Faila Pašić Bišić, direktorica društva UP in častna ambasadorka medkulturnega dialoga, in Primož Jamšek, odgovoren za terenski odziv in vključevanje prostovoljcev pri Slovenski filantropiji. Pripravlja Aleksander Čobec.
V nedeljo se je zaključila 19. edicija Festivala slovenskega filma, kjer smo imeli priložnost videti novo bero slovenskih filmov – vsega skupaj je bilo prikazanih kar 98 del, od teh jih je bilo 52 uvrščenih v tekmovalni program. Festival slovenskega filma je kraj, kjer se srečujejo naši filmski ustvarjalci, kjer predstavljajo svoje filme, govorijo o njihovem nastanku in težavah, ki so tega spremljale. Na drugi strani pa so seveda novinarji in filmski kritiki, ki imajo svoj pogled na vso zadevo – včasih navdušen, pogosto tudi kritičen. In zato nemalokdaj pride do trenj med ustvarjalci in kritiki. Oddaja Arsov forum je zato posvečena slovenski filmski kritiki. Gostje tokratne oddaje vsi redno pišejo in poročajo o slovenskem filmu – to so filmski publicisti in kritiki Matic Majcen, Tina Poglajen in Denis Valič. Pogovor vodi Tesa Drev.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Neveljaven email naslov