Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki imajo kulturne vsebine za potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere ali na družbenih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji spoprijemamo s tem, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in kulturnim vsebinam na splošno (skupaj z mediji) namenjajo bolj malo pozornosti? Je naša država del svetovne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kaj danes pritegne ljudi? Gosta Arsovega foruma bosta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Je Slovenijo zajel val globalne kulturne regresije?
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti.
Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi?
Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač.
Muzeji, muzejske zbirke in galerije v Sloveniji so po podatkih Statističnega urada v letu 2018 pripravili 1.446 razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev, kar je v povprečju približno 7.500 obiskovalcev na dan – v primerjavi z letom 2017 se je število obiskovalcev zmanjšalo za pol milijona.
“Ali je alternativna kulturna scena v Sloveniji tako močna in prodorna, kot je bila pred štiridesetimi leti? Gotovo ne!” – ddr. Igor Grdina
V letu 2018 je bilo tudi v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev – kar je približno 400.000 obiskovalcev več kot leta 2017
“Primerjava z Norveško, ki ima zgolj še enkrat več prebivalcev kot Slovenija, kaže, da se najbolje prodajane knjige tam prodajajo v nakladi od 90.000 do 150.000 izvodov. Ob tem, da se seveda tudi Norveška sooča s hiperprodukcijo … Res pa je, da ko se dogajajo medijski obrati, se spreminja tudi kulturna produkcija.” – dr. Miha Kovač
Izrazito pozitiven trend beležijo lutkovne predstave, ki imajo od leta 2016 do danes kar za tretjino večje število obiskovalcev in za skoraj 6-odstotno povečanje števila predstav. Statistika je jasna, ampak kdaj, če sploh, lahko govorimo o tem, da doživljamo kulturno regresijo?
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki imajo kulturne vsebine za potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere ali na družbenih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji spoprijemamo s tem, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in kulturnim vsebinam na splošno (skupaj z mediji) namenjajo bolj malo pozornosti? Je naša država del svetovne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kaj danes pritegne ljudi? Gosta Arsovega foruma bosta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Je Slovenijo zajel val globalne kulturne regresije?
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti.
Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi?
Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač.
Muzeji, muzejske zbirke in galerije v Sloveniji so po podatkih Statističnega urada v letu 2018 pripravili 1.446 razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev, kar je v povprečju približno 7.500 obiskovalcev na dan – v primerjavi z letom 2017 se je število obiskovalcev zmanjšalo za pol milijona.
“Ali je alternativna kulturna scena v Sloveniji tako močna in prodorna, kot je bila pred štiridesetimi leti? Gotovo ne!” – ddr. Igor Grdina
V letu 2018 je bilo tudi v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev – kar je približno 400.000 obiskovalcev več kot leta 2017
“Primerjava z Norveško, ki ima zgolj še enkrat več prebivalcev kot Slovenija, kaže, da se najbolje prodajane knjige tam prodajajo v nakladi od 90.000 do 150.000 izvodov. Ob tem, da se seveda tudi Norveška sooča s hiperprodukcijo … Res pa je, da ko se dogajajo medijski obrati, se spreminja tudi kulturna produkcija.” – dr. Miha Kovač
Izrazito pozitiven trend beležijo lutkovne predstave, ki imajo od leta 2016 do danes kar za tretjino večje število obiskovalcev in za skoraj 6-odstotno povečanje števila predstav. Statistika je jasna, ampak kdaj, če sploh, lahko govorimo o tem, da doživljamo kulturno regresijo?
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Leksikalna definicija zaroto označuje kot »tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti«, in drugič kot »tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu«. V sodobni družbi je zelo pogosto dojemanje družbenega dogajanja kot niza zarot. Temu se je potrebno zoperstaviti z racionalnim premislekom in razmisliti o zaroti kot taki. Zakaj si torej ljudje pojasnjujejo svet z zarotami, zakaj je zarotniško mišljenje tako nalezljivo in zakaj se k njemu ne zateka le neuka množica, temveč tudi intelektualci? Zarota ni le razlaga sveta. Z njo se sprosti človeška domišljija. O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bodo sodelovali filozof in publicist dr. Boris Vezjak ter urednika revije Razpotja; kulturologinja Danijela Tamše in komunikolog dr. Blaž Kosovel.
Že dvajset let slovenske dijakinje in dijaki na splošni maturi pišejo esej v materinščini na izbrani tematski sklop ter na osnovi predpisanih besedil in že dvajset let med predpisanimi besedili ni bilo niti enega literarnega dela slovenske avtorice. Zato je tema Arsovega foruma mesto slovenskih literarnih avtoric in njihovih literarnih del v učnih načrtih slovenskih osnovnih in srednjih šol. V oddaji, v živo, so sodelovali dr. Boža Krakar Vogel, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Vita Žerjal Pavlin in Ivo Svetina, z njimi se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Slovenske univerze postopoma uvajajo predavanja v angleščini. Vendar ne le za tuje, ampak tudi za slovenske študente. Napovedane spremembe Zakona o visokem šolstvu odpirajo možnosti, da bodo slovenski študenti na slovenskih univerzah poslušali predavanja v angleškem jeziku. Strokovna javnost je razdeljena, ena stran se nagiba k internacionalizaciji, druga se sprašuje, ali bo slovenščina na univerzah še uradni jezik. Kakšna je prava pot?
V tokratni oddaji bodo v ospredju Slovenski glasbeni dnevi, ki se v petek začenjajo v Ljubljani. Festival že od svojih začetkov glasbene dogodke povezuje z znanstvenimi razmisleki, tradicijo združuje s sodobnostjo in slavi slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Založba Modrijan zapira knjigarno na Trubarjevi ulici, knjigarno, ki se je v nekaj letih uveljavila tako s svojo ponudbo, strokovnim osebjem kot tudi s programom kulturnih prireditev. Zakaj založba zapira knjigarno, s kakšnimi težavami se je srečevala in s kakšnimi težavami se srečujejo knjigarne, so v oddaji Arsov forum, v pogovoru v živo z Markom Goljo povedali izredni profesor knjigarstva na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Andrej Blatnik, dr. Uroš Grilc z Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, direktor Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS Zdravko Kafol in direktor Založbe Modrijan Branimir Nešović. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
V dnevih, ko poteka v Prešernovem gledališču Kranj 56. Teden slovenske drame, se v Arsovem forumu posvečamo prav sodobni slovenski dramatiki. Tadeja Krečič je v studio povabila Matejo Pezdirc Bartol, predsednico žirije za Grumovo nagrado, Marinko Poštrak, dramaturginjo in vodjo umetniškega oddelka v Prešrnovem geldališču v Kranju ter eno izmed najpomembnejših organizatorjev Tedna slovenske drame, pa Matjaža Zupančiča, dramatika, režiserja in profesorja na AGRFT.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Glas slovenskih pesnic že nekaj časa izrazito odmeva v našem literarnem prostoru, a zdi se, da so avtorice sploh, z njimi pa seveda tudi pesnice, še vedno v neenakovrednem položaju s svojimi moškimi kolegi. O tem, ali je ta vtis pravilen ali ne, o vlogi in položaju pesnic v slovenskem literarnem kanonu, o vzrokih za njihovo spregledanost in o družbenem vrednotenju ustvarjalk pri nas v oddaji razmišljajo: literarna zgodovinarka prof. dr. Milena MIleva Blažič, pesnica, kritičarka in dramaturginja Anja Golob, pesnica, pisateljica in esejistka Barbara Korun, literarna zgodovinarka prof. dr. Katja Mihurko Poniž in pesnica, prevajalka in pisaeljica dr. Barbara Simoniti. Z njimi se pogovarja Tina Kozin.
Organizatorji letošnjega 18. Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani (Cankarjev dom - predvajanja še v Kinodvoru in Slovenski kinoteki od 9.-17. marca 2016) z motom "Med obupom in upanjem" v 5 sekcijah predstavljajo 31 celovečernih dokumentarcev. O moči in odmevnosti vedno bolj pomembne filmske zvrsti z gosti: Simon Popek, Majda Širca, Metod Pevec in dr.Darko Štrajn. Povezuje Goran Tenze.
Pripovedovanje zgodb, pravljic, spominov ... je eden izmed temeljev, iz katerih se je pred davnimi časi razvila književnost. S pojavom splošne pismenosti je izgubilo pomen, a usahnilo ni nikoli, v zadnjih desetletjih pa doživlja pravi preporod. K temu prispeva tudi 19. festival Pravljice danes, ki ta mesec poteka po vsej Sloveniji, vrhunec pa je zgoščen prav v tem tednu. Ob tej priložnosti je Vlado Motnikar povabil v studio pripovedovalce Anjo Štefan, Ireno Cerar in Boštjana Napotnika.
Pripovedovanje zgodb, spominov, pravljic ... je eden izmed temeljev, iz katerih se je razvila književnost. S pojavom splošne pismenosti je delno izgubilo veljavo, nadomestili so ga tudi drugi mediji in druge oblike sporočanja, pa vendar je živo tudi danes. Ob 19. pripovedovalskem festivalu Pravljice danes, ki marca poteka po vsej Sloveniji, vrhunec pa je zgoščen prav ta teden v Cankarjevem domu, Slovenskem etnografskem muzeju in Muzeju sodobne umetnosti, se bomo o pripovedovalstvu pogovarjali tudi v oddaji Arsov forum. Z gosti Anjo Štefan, Ireno Cerar in Boštjanom Napotnikom se bo pogovarjal Vlado Motnikar.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Letos mineva 400 let od smrti angleškega dramatika in pesnika Williama Shakespearja, to pa bodo zaznamovali različni dogodki po vsem svetu. Obletnice rojstev ali smrti pomembnejših svetovnih umetnikov so priložnost za razmislek o pomenu njihovega dela. Kako nas lahko Shakespeare in liki, ki jih je ustvaril, nagovorijo danes? Glede na to, da njegove stvaritve govorijo o univerzalnih človeških temah, se postavlja vprašanje, kako je treba njegova dela predstaviti sodobnemu posamezniku, da se bo poistovetil z njimi. O vsem tem bo tekla beseda v oddaji Arsov forum. V pogovoru bosta sodelovala antropologinja prof. dr. Svetlana Slapšak in filozof Gregor Moder.
Neveljaven email naslov