Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki imajo kulturne vsebine za potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere ali na družbenih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji spoprijemamo s tem, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in kulturnim vsebinam na splošno (skupaj z mediji) namenjajo bolj malo pozornosti? Je naša država del svetovne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kaj danes pritegne ljudi? Gosta Arsovega foruma bosta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Je Slovenijo zajel val globalne kulturne regresije?
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti.
Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi?
Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač.
Muzeji, muzejske zbirke in galerije v Sloveniji so po podatkih Statističnega urada v letu 2018 pripravili 1.446 razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev, kar je v povprečju približno 7.500 obiskovalcev na dan – v primerjavi z letom 2017 se je število obiskovalcev zmanjšalo za pol milijona.
“Ali je alternativna kulturna scena v Sloveniji tako močna in prodorna, kot je bila pred štiridesetimi leti? Gotovo ne!” – ddr. Igor Grdina
V letu 2018 je bilo tudi v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev – kar je približno 400.000 obiskovalcev več kot leta 2017
“Primerjava z Norveško, ki ima zgolj še enkrat več prebivalcev kot Slovenija, kaže, da se najbolje prodajane knjige tam prodajajo v nakladi od 90.000 do 150.000 izvodov. Ob tem, da se seveda tudi Norveška sooča s hiperprodukcijo … Res pa je, da ko se dogajajo medijski obrati, se spreminja tudi kulturna produkcija.” – dr. Miha Kovač
Izrazito pozitiven trend beležijo lutkovne predstave, ki imajo od leta 2016 do danes kar za tretjino večje število obiskovalcev in za skoraj 6-odstotno povečanje števila predstav. Statistika je jasna, ampak kdaj, če sploh, lahko govorimo o tem, da doživljamo kulturno regresijo?
641 epizod
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki imajo kulturne vsebine za potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere ali na družbenih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti. Ali se v Sloveniji spoprijemamo s tem, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in kulturnim vsebinam na splošno (skupaj z mediji) namenjajo bolj malo pozornosti? Je naša država del svetovne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kaj danes pritegne ljudi? Gosta Arsovega foruma bosta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Miha Kovač. Oddajo je pripravil Blaž Mazi.
Je Slovenijo zajel val globalne kulturne regresije?
Slovenska družba ima zanimiv odnos do kulture. Zdi se, da je delež državljanov, ki kulturne vsebine dojema kot potrebne in smiselne, vse manjši. Politična elita pri tem ne zagotavlja svetlega vzora, saj le redki politiki obiskujejo gledališke premiere, ali na družabnih omrežjih sporočajo, katero leposlovno ali stvarno knjigo so pred kratkim vzeli v roke. Še več, raziskava Knjiga in bralci VI kaže, da je pravih bralcev vse manj, saj je v Sloveniji spet toliko nebralcev, kot jih je bilo pred štiridesetimi leti. Tudi profesorji na univerzah opažajo, da so pisni izdelki študentov vse slabši. Študenti, celo izobraženci z doktoratom znanosti, ne berejo več. Krčenje intelektualne elite pomeni, da smo kot družba manj sposobni odgovarjati na izzive sodobnosti.
Ali se v Sloveniji soočamo z dejstvom, da ljudje manj berejo, manj obiskujejo kulturne prireditve in nasploh kulturnim vsebinam (skupaj z mediji) namenjajo malo pozornosti? Je naša država del globalne kulturne regresije? Kam so izginili tradicionalni odjemalci kulturnih vsebin in kakšne vsebine danes pritegnejo ljudi?
Gosta Arsovega foruma sta zgodovinar ddr. Igor Grdina in profesor založniških študij na ljubljanski Filozofski fakulteti dr. Miha Kovač.
Muzeji, muzejske zbirke in galerije v Sloveniji so po podatkih Statističnega urada v letu 2018 pripravili 1.446 razstav. Ogledalo si jih je več kot 2,7 milijona obiskovalcev, kar je v povprečju približno 7.500 obiskovalcev na dan – v primerjavi z letom 2017 se je število obiskovalcev zmanjšalo za pol milijona.
“Ali je alternativna kulturna scena v Sloveniji tako močna in prodorna, kot je bila pred štiridesetimi leti? Gotovo ne!” – ddr. Igor Grdina
V letu 2018 je bilo tudi v kulturnih domovih, gledališčih, glasbenih ustanovah 25.109 prireditev. Ogledalo si jih je več kot 4,7 milijona obiskovalcev – kar je približno 400.000 obiskovalcev več kot leta 2017
“Primerjava z Norveško, ki ima zgolj še enkrat več prebivalcev kot Slovenija, kaže, da se najbolje prodajane knjige tam prodajajo v nakladi od 90.000 do 150.000 izvodov. Ob tem, da se seveda tudi Norveška sooča s hiperprodukcijo … Res pa je, da ko se dogajajo medijski obrati, se spreminja tudi kulturna produkcija.” – dr. Miha Kovač
Izrazito pozitiven trend beležijo lutkovne predstave, ki imajo od leta 2016 do danes kar za tretjino večje število obiskovalcev in za skoraj 6-odstotno povečanje števila predstav. Statistika je jasna, ampak kdaj, če sploh, lahko govorimo o tem, da doživljamo kulturno regresijo?
V tokratni oddaji Arsov forum smo odprli vprašanja, povezana s politiko, etiko in estetiko medkulturnih izmenjav, temo, ki jo v okviru 50. jubilejnega Borštnikovega srečanja naslavlja tudi mednarodna znanstvena konferenca Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Naša gosta sta bila izredna profesorica za dramaturgijo in študije scenskih umetnosti ter vodja raziskovalne skupine na AGRFT-ju, doktorica Barbara Orel in doktor zgodovine in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, Aleš Gabrič.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
O proračunu za kulturo in sistemski ureditvi v pogovoru z Vladom Motnikarjem razpravljata Metod Pevec, predsednik Nacionalnega sveta za kulturo in dr. Matjaž Šekoranja, sekretar v Sektorju za umetnost pri Direktoratu za ustvarjalnost Ministrstva za kulturo RS.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddajo Arsov forum tokrat posvečamo 18. Festivalu slovenskega filma, oziroma glavnim protagonistom festivala, filmskim ustvarjalcem. O svojem ustvarjanju, o težavah in radostih, ki spremljajo nastanke filmskih del, bodo spregovorili Tomaž Gorkič, Miha Knific, Metod Pevec in Sonja Prosenc. Z njimi se bo pogovarjala Tesa Drev.
Z mednarodno pariško mirovno pogodbo zmagovalcev 2. svetovne vojne (tudi Jugoslavija in njen sestavni del Slovenija) je R Italija 15.septembra 1947 dejansko izgubila državno suverenost na tretjini sedanjega ozemlja R Slovenije. Zakaj je pomembno, da razumemo, na kakšen način je sploh prišlo do sedanje zahodne meje? Kakšna je vloga teh krajev zdaj, kako se razumejo sami,in kako mislijo, da jih razumejo drugi. Gostje: Jože Šušmelj, Poljanka Dolhar, Vesna Humar, doc.dr.Igor Pribac in Ervin Hladnik Milharčič.
Predstavitev 31. grafičnega bienala, gosti Nevenka Šivavec, Breda Škrjanec, Božidar Zrinski, Vladimir Vidmar
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Ob izteku počitnic se počasi, druga za drugimi odpirajo vrata slovenskih gledališč in prizorišč sodobnih scenskih umetnosti. Nekatera s poznopoletnimi festivali, kot je na primer Mladi levi, ki z glavnim prizoriščem v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana poteka ta teden, ali festival Fronta, ki se bo prihodnji teden odvil v Murski soboti, večina pa bo gledališko sezono začela v septembru. K pogovoru o tendencah in presečiščih v sodobnih scenskih umetnostih, smo povabili: Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker in festivala Mladi levi, Matjaža Fariča, direktorja zavoda Flota in festivala Fronta, Simona Karduma, direktorja Centra urbane kulture Kino Šiška, Evo Kraševec, dramaturginjo v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana in Amelio Kraigher, gledališko kritičarko in publicistko, urednico revije Maska in selektorico Borštnikovega srečanja v zadnjih dveh letih. O idejnih in estetskih vidikih uprizoritvenih umetnosti in sorodnih praks, ki se konkretneje napovedujejo in ki jih je vredno vzeti v obzir ob spremljanju gledališkega dogajanja v sezoni 2015/16, več v oddaji Arsov forum. vir foto: toneelhuis.be
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Številni mednarodni in nacionalni strateški dokumenti o kulturno-umetnostni vzgoji dokazujejo, da umetnost kot pedagoško orodje ni več samo osamljen eksperiment, temveč začrtana smernica razvoja izobraževalnega sistema. Kakšno vlogo lahko igra umetnost v izobraževalnih procesih, zakaj in kako jo približati otrokom in mladostnikom? Ne nazadnje, kako koncepti, začrtani na papirju, zaživijo v praksi? To so le nekatera od vprašanj, na katera so odgovarjali dr. Robi Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete, Alma R. Selimović in Katarina Slukan, pobudnici projekta kulturno-umetnostne vzgoje Igrišče za gledališče, učiteljica Blanka Skočir z OŠ Frana Roša v Celju in umetnica Špela Frlic.
Številni mednarodni in nacionalni strateški dokumenti o kulturno-umetnostni vzgoji dokazujejo, da umetnost kot pedagoško orodje ni več samo osamljen eksperiment, temveč začrtana smernica razvoja izobraževalnega sistema. Kakšno vlogo lahko igra umetnost v izobraževalnih procesih, zakaj in kako jo približati otrokom in mladostnikom? Ne nazadnje, kako koncepti, začrtani na papirju, zaživijo v praksi? To so le nekatera od vprašanj, na katera so odgovarjali dr. Robi Kroflič z Oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete, Alma R. Selimović in Katarina Slukan, pobudnici projekta kulturno-umetnostne vzgoje Igrišče za gledališče, učiteljica Blanka Skočir z OŠ Frana Roša v Celju in umetnica Špela Frlic.
Pogosto prevladuje prepričanje, da je bil srednji vek temna doba zaostalosti in nazadnjaštva, toda že hiter pogled v delo in doprinos menihov na Slovenskem nam pokaže, da je bilo prej ravno nasprotno. Res so se pojavljali spori za oblast, vojne in številne bolezni, toda to je bil tudi čas uveljavitve slovenskega jezika na območju današnje Slovenije, začetek bogatih knjižnic, med drugim pa so se pojavili zametki zdravstva in šolstva. Pomen samostanov je zato večplasten in presega zgolj versko in pastoralno vlogo: to so centri kulture in znanja, ki nas delajo bolj evropske in nas umeščajo v dolgo tradicijo evropskega krščanskega zahoda.
Prva svetovna vojna je zaznamovala svet in tudi ustvarjanje v njem. V tokratni oddaji Arsov forum gosta mag. Marko Štepec in akademik dr. Milček Komelj v pogovoru s Stašo Grahek razmišljata o tem, kako se je odražala v umetnosti, predvsem likovni.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
V Muzeju novejše zgodovine v Cekinovem gradu v Ljubljani so pred kratkim odprli razstavo z naslovom Pot domov. Burno 20. stoletje s svojimi vojnami je Slovence razselilo po Evropi in po vsem svetu. Kot vojaki, kot ujetniki, taboriščniki, begunci, izgnanci ali preprosto kot žrtve usode so se nato vračali domov. Pot je bila pogosto dolga, dolgotrajna, zapletena, cilj pa včasih ne tak, kot so si ga želeli in ga tako težko pričakovali. V Arsovem forumu boste slišali pogovor z avtorjema razstave – kustosoma mag. Moniko Kokalj Kočevar in mag. Markom Štepcem. Fotografija: Družina Zagode iz Brežic nekje na Češkem, med vračanjem v domovino.
Oddaja, ki jo izmenično pripravljajo vsi sodelavci Uredništva za kulturo, poteka praviloma v živo iz studia 3. programa s kompetentnimi gosti za izbrano področje. Namenjena je pretresanju in reflektiranju aktualnih in izstopajočih dogodkov na področju kulture in umetnosti. Oddaja poskuša v slabi uri poglobljeno predstavi izbrano tematiko in probleme, povezane z njo, ter soočiti različna mnenja.
Neveljaven email naslov