Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
Okoljski pritiski se vedno bolj krepijo in mladi od avtomobilske in gumarske industrije pričakujejo, da bosta vodilni pri iskanju rešitev glede emisijskih izzivov.
Letošnja prodaja novih avtomobilov v EU je v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim enakim obdobjem narasla za 8,4 odstotka. Prodanih je bilo kar 7 milijonov 410 tisoč avtomobilov, v Sloveniji je prodaja narasla za skoraj 13 odstotkov, najbolj občutno povečanje pa so zabeležili v Italiji in Španiji, kar pomeni, da so povečali prodajo za več kot 100 tisoč enot.
Letošnja prodaja novih avtomobilov v EU je v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim enakim obdobjem narasla za 8,4 odstotka. Prodanih je bilo kar 7 milijonov 410 tisoč avtomobilov, v Sloveniji je prodaja narasla za skoraj 13 odstotkov, najbolj občutno povečanje pa so zabeležili v Italiji in Španiji, kar pomeni, da so povečali prodajo za več kot 100 tisoč enot.
Kateri je avto, ki je že najdlje časa nespremenjen? V tem histeričnem času, ko je obratna doba avtomobila nekje pet let in ko si morajo marketinški oddelki na debelo izmišljati zakaj je sedanji boljši od prejšnjega, ki je bil pred nekaj leti najboljši, nostalgiki iščemo avtomobile, ki pokažejo nekaj več odpornosti na čas.
V avtomobilsko-prometnih minutah tudi o tem, da je ponekod vožnja v službo bolj stresna kot selitev ali obisk zobozdravnika.
Kako je torej s Cactusom? Pri Citroenu so nas naprosili, da prispevamo končno in merodajno mnenje o tem avtomobilu – in radi pomagamo. Torej dva Cactusa. Kot jajce jajcu podobna, v tej zanimivi, svojevrstni in izzivalni podobi.
V Sloveniji ima avtomobilsko kasko zavarovanje kar 41 odstotkov gospodinjstev, v Srbiji denimo le en odstotek.
V avtomobilsko prometnih minutah se je Janez peljal z Vitaro in Mazdo, pogledali smo tudi v avtošole.
Dve zanimivi avtomobilistični novosti smo spoznali v minulih dneh – gre za novi generaciji večjih avtomobilov, ki si nista kaj prida podobna ne po obliki, ne po značaju; renaultov espace je že zapeljal k nam, škoda superb pa se pripelje v prihodnjih tednih. Originalni Smart je dobil svoje ime, ker se je zdelo pred desetletjem in več dvosedežno vozilo pametna ideja. A ljudje, ki si domislijo nečesa pametnega, praviloma nikakor niso zadovoljni s enkratnim uspehom in tako je nastal smart forfour.
Dve zanimivi avtomobilistični novosti smo spoznali v minulih dneh – gre za novi generaciji večjih avtomobilov, ki si nista kaj prida podobna ne po obliki, ne po značaju; renaultov espace je že zapeljal k nam, škoda superb pa se pripelje v prihodnjih tednih. Originalni Smart je dobil svoje ime, ker se je zdelo pred desetletjem in več dvosedežno vozilo pametna ideja. A ljudje, ki si domislijo nečesa pametnega, praviloma nikakor niso zadovoljni s enkratnim uspehom in tako je nastal smart forfour.
Evropski parlament je pred dnevi potrdil zakonodajo, ki predvideva, da bodo morale biti v vse nove modele osebnih avtomobilov in lahkih dostavnih vozil , ki bodo prišli na trg po 31. marcu 2018 , vgrajene naprave za samodejni klic v sili reševalnim službam v primeru nesreče.
Danes poteka tretji svetovni dan prometne varnosti. Testirali pa smo tudi nekaj novihjeklenih konjičkov.
Nedvomno v APM veliko več govorimo o avtomobilih kot o motorjih oziroma recimo pravilno: enoslednih vozilih; ampak tudi ta druga so naš vsakdan – zakaj jih pogosto ne razumemo kot povsem običajne udeležence v prometu, čeprav z nekaterimi posebnostmi in značilnostmi.
Nedvomno v APM veliko več govorimo o avtomobilih kot o motorjih oziroma recimo pravilno: enoslednih vozilih; ampak tudi ta druga so naš vsakdan – zakaj jih pogosto ne razumemo kot povsem običajne udeležence v prometu, čeprav z nekaterimi posebnostmi in značilnostmi.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pa vendar se končno vrti - premiki pri elektrifikaciji vozil. V avtomobilsko-prometnih minutah jih predstavlja Janez Martinčič.
Seat alhambra, nissan juke, Avtomobilski salon v New Yorku in akcija Hitrost - počasneje in varneje.
V avtomobilsko prometnih minutah se tokrat Janez Martinčič vozi z okolju prijaznimi vozili.
Neveljaven email naslov