Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Če hočete sprožiti resen avtomobilski prepir, se oglasite med debato o svetli električni prihodnosti sodobne mobilnosti ter izjavite jasno in odločno: “Pa ne za časa naših življenj, prijatelji!” Popljuvali vas bodo in naposlušali se boste zmerjanja, čeprav ne boste daleč od resnice. Električni avtomobili so strahotno napredovali in to tako, da se niso premaknili z mesta. Za pojasnitev tega navideznega absurda imamo na Valu 202 le tri besede: “Doseg, doseg in še enkrat doseg!”
Volkswagen so pribili na križ, ker se je zlagal in zavajal o eni izmed tehničnih komponent svojih vozil. Proizvajalci električnih vozil počno to vsakodnevno, pa jih nihče ne preganja. Poglejmo:
Ko smo pred desetimi leti prvič poskušali epsko potovanje iz Ljubljane v Maribor z električnim avtomobilom, nam je uspelo s skrajnim naporom. Danes, deset let po tem pionirskem dosežku, je omenjena pot še vedno potovanje visokega tveganja. Kljub obljubljenim novim tehnologijam in kljub vsakodnevnim prelomnim izumom in dosežkom, večina električnih avtomobilov še vedno trpi zaradi bizarno nizkega dosega v realnih pogojih vožnje. Pustimo tehnične zanesenjake, ljudi, ki ne uporabljajo klime, ljudi, ki uživajo v vožnji za romunskimi tovornjaki in ljudi, ki generično sovražijo proizvajalce nafte. Realen doseg večine električnih vozil je omejen na dnevne potrebe urbanega človeka.
No in na tem marketinško izjemno podprtem področju, se je našel nenavaden ptič. BMW i3. Osnovno električno različico avtomobila so gradili neobremenjeno s stoletno avtomobilsko tradicijo: z alternativnimi materiali, z inovativnimi rešitvami in vse to. Dobili smo nenavaden avto, ki lovi poglede in deli mnenja, a kot zgolj električni avto boleha za prvim aksiomom električnih avtomobilov – ne zmore iz Ljubljane v Maribor brez tveganja! V tem sta se to tehnološko čudo za skoraj 40 tisoč evrov ne razlikuje od Citroena Zero, ki je bil prvi električni avto v naši redakciji pred slabim desetletjem. To je realnost, ki so se je zavedli tudi na Bavarskem – in v avtomobil vtaknili “podaljševalnik dosega!“, kot lahko nekoliko nespretno prevedemo majhen dvovaljni agregat, ki smo ga spoznali pred nekaj tedni v BMW-jevem skuterju. Le ta igra vlogo elektrarne in tik preden baterije izdahnejo, ga ročno vključimo, motorček pa zaigra mobilno enoto slovenskega elektrogospodarstva in polni baterijo kot generator. O smiselnosti početja- se pravi da bencin proizvaja elektriko, ki nato poganja avtomobil – vam lahko poroča vsak malo bolj usposobljen energetik, pa tudi na simbolni ravni BMW i3 REX torej ni pravi električni avto. Je pa odlična pogruntavščina, oziroma bergla za električni svet … Recimo mu hibrid, če s tem odvzamemo nekaj ekskluzivnosti Toyotinega poimenovanja.
In če pozabimo, da je infrastruktura, kljub napihovanju tako univerz, kot mest in države pri nas katastrofalna, je i3 imeniten avtomobilček. Mogoče ga je polniti tako doma kot v vseh najrazličnejših polnilnicah, ki se šopirijo po naši deželi. Problem so le predplačniške kartice, ki jih za polnjenje potrebujete ponekod, pa internetna prijava pred polnjenem, pa zaprte zapornice pred postajami, pa avtomobili, ki v poletni gneči parkirajo na mestu označenem izključno za električna vozila. Ob tem seveda ne smemo pozabiti, da, če ste meščan živeč v bloku, avtomobila, namenjena meščanom, nimate kje napolniti, ker so parkirišča pred vašimi bloki šele včeraj odstranila napajalna korita za konjske vprege in bodo upravljalci potrebovali stoletje ali več za namestitev stotin polnilnih mest.
I3 v naslednjih tednih prihaja z novo baterijo. Ta, ki obljublja 150 kilometrov dosega, ob vključenim klimi, avtocestni hitrosti in polno zasedenem vozilu, pa jih zdrži 85, gre na smetišče. Naslednica bo zmogla 200 kilometrov. In v gostilniški debati zagovorniki elektrike skočijo pokonci: “To pa je že nekaj! Električni avtomobili prihajajo na velika vrata.”
In vi seveda odgovorite: “Ne za časa naših življenj!”
V naši redakciji prav v naslednjih mesecih že načrtujemo avanturo desetletja. Od Murske Sobote do Kopra na elektriko. Če bo oddaja izginila s sporeda, nam ni uspelo …
Na minulem avtomobilskem salonu v Tokiu so Japonci napovedali, da se bodo na OI na Japonskem leta 2020 udeleženci iger lahko vozili z avtonomnimi vozili.
Države EU bodo morale imeti vzpostavljen sistem e-call do konca letošnjega leta
Skladno s strategijo zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov leta 2030 bi morali pri nas voziti po cestah približno 130.000 električnih vozil.
Kakšni so postopki, če tuj državljan pri nas naredi hujši prometni prekršek oziroma naš državljan v tujini? Se kazen ali del kazni lahko »prenese« tudi domov? Kako in kdaj prihaja do izmenjave podatkov o kršiteljih med državami? Odgovarja višji policijski inšpektor v Sektorju prometne policije Robert Vehovec.
Je prenovljeni golf še vedno merilo vseh stvari in avtonomna vožnja
Najbolj pogosto uporabljena beseda na minulem avtomobilskem salonu v Frankfurtu je bila elektrifikacija. Kaj želijo avtomobilski proizvajalci povedati s tem, ko zatrjujejo, da bodo imeli v nekaj letih v prodajnih salonih na desetine elektrificiranih modelov vozil?
Kateri so najbolj pogosti vzroki za to, da ne pomagamo (si ne upamo) ponesrečencem v prometnih nesrečah in kako najlažje in najhitreje osvežiti znanje prve pomoči.
Tokrat smo govorili o italijanski avtomobilski zgodovini in uveljavitvi novega svetovnega standarda pri merjenju škodljivih izpustov
O telefoniranju za volanom tudi pri nas pogosto govorimo, pa o tekstanju, ki zna biti še bolj nevarno, danes pa spomnimo na pešce. Vedno več jih je, ki, medtem ko hodijo, buljijo v ekrane svojih telefonov in seveda nič kaj dosti ne vedo, kaj se dogaja okrog njih. Ponekod so jih že poimenovali – smombiji, fonbiji ali mobi-zombiji.
Zunaj je še poletje, v avtomobilskem razumevanju letnih časov pa se je že začela jesen. In začela se je na veliko - z novo Fiesto, Fordovo uspešnico. 41 let in sedma generacija vozila tvorijo zgodbo ki je, vsaj v okvirih evropskega Forda, postala najbolj prepoznaven obraz koncerna. Ko je Fiesta v sedemdesetih začela svojo pot, je bilo poimenovanje "mestni avto" še v povojih, danes pa se je omenjeni razred razvil v nekaj, kar še zdaleč ne zadovoljuje zgolj mobilnih potreb urbanega prebivalstva.
Če bi zmanjšali povprečno hitrost v naseljih samo za 1 km/h, bi bilo tam 4 odstotke manj nesreč, zunaj naselij pa dva. Lani je Zavarovalnica Triglav s podjetjem Sipronika v projektu Skupaj umirjamo promet postavila 18 prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite«, letos jih bodo ob začetku šolskega leta še 12.
Zapeljali smo se "zgoraj brez" s prodajno kraljico med dvosedežnimi kabrioleti, potem pa še opozorili, da razvpiti ameriški napadi na Volkswagnove dizle niso imeli nobene zveze z borbo za čistejše okolje. Tudi za zdajšnjo gonjo proti dizlom v Nemčiji je značilno, da so v ospredju drugi interesi in ne okoljski ...
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Zgodil se je še en korak naprej proti avtonomni vožnji. Proizvajalci, zavarovalnice in vladne institucije so se dogovorili in uradno določili pet osnovnih stopenj avtonomne vožnje. Sprašujemo se, kako so stopnje določene, kje smo danes, kdaj bomo prišli do zadnje, pete stopnje?
Inovativni sistem COPS@road s svetlobnimi signali opozarja voznike na približevanje križišču in na prisotnost drugih udeležencev ter tako tudi na povečano možnost trka. Zdaj stoji na križišču v Dobrovi. Peter Korun, direktor podjetja Aktivna signalizacija Korun o tem, kako deluje in zakaj je tam.
V teh dneh se pogosteje odpravimo tudi na pot, tudi na daljšo in tudi v tujino – najverjetneje ne bo odveč, če spomnimo, kako ukrepati, če se zapletemo v prometno nesrečo v tujini. Svetuje Andrej Brglez z Inštituta za civilzacijo in kulturo.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Tokrat pa vas peljemo Zdaj pa na počitnice, na malo daljšo pot, z družino. Pogosto slišimo nasvet, naj se na pot odpravimo zvečer, pa to ne velja. Pa morda še tale nasvet - vso kramo v prtljažnik spravite v čim manj torb. Če vam recimo slučajno spusti guma in jo boste morali menjat, še prej pa priti do nje na dnu prtljažnika … Lažje boste odstranili pet večjih torb kot 15 manjših vrečk … Pa srečno!
Čelade smo že izbirali, morda vseeno izveste na novo kaj malega, kar vam lahko prav pride.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
Neveljaven email naslov