Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Avto se že dolgo lahko vozi sam. Zdaj pa ga dohiteva še zakonodaja
Vprašanje je, če se pri Mazdi ravno na glas smejijo, zagotovo pa se zadovoljno hahljajo. Njihovi zaveza, da se ne bodo šli zmanjševanja prostornin in turbo akrobacij, temveč bodo klasične tehnologije nadgrajevali in do konca vnovčili, je še dobila veter v jadra s pogromom nad dizli. In poglejte: Mazda 3 je priljubljena kombi limuzina, ki je na začetku letošnjega leta doživela že svojo drugo manjšo prenovo. Nekaj elementov na karoseriji je drugačnih, spremembe na volanskem obroču, dodelave na pomožnih sistemih in spremembe pri zabavni elektroniki. A najbolj zanimiv sklop se skriva pod motornim pokrovom.
Pri Mazdi so obdržali velik 2.0 litrski bencinski agregat v povsem normalnem, družinskem avtomobilu. In ko bi voznik pričakoval, da so iz njega iztisnili vse, kar je mogoče, so pustili, da povsem normalno diha in se vrti, kar pomeni da zmore 88 kilovatov. Če vemo, da takšna moč za litrske prisilno polnjene trivaljnike ni noben tabu, se šele vzpostavi pravi pogled na Mazdino politiko. Klasično razumevanje avtomobilske tehnologije, nagrajeno z vsemi sodobnimi spoznanji in z velikim posluhom za trende, trg in zakonske omejitve. Motor se odlično zlije z avtomobilom. Trojka je ta ko postala sodobna, razumno varčna, ekološko ustrezna kombilimuzina in kot tako jo prepoznava tudi vedno več kupcev.
Še so nas vozile Mazde. 88 kilovatni 2.0 litrski agregat se je lepo razporedil po celotni modelski paleti, kar kaže, da gre za hrbtenico Mazdinega motoroznanstva. Med drugim so ga vgradili tudi v najbolj prodajano Mazdo pri nas – Mazdo CX3. Nekaj grenkega priokusa sicer ostaja; s tem agregatom v tem mini križancu ni mogoče dobiti štiri kolesnega pogona, a verjetno obnašanje kupcev in ekonomika proizvodnje snovalcem takšno potezo narekujejo kot nujno. Ima pa CX3, kot vse Mazde in tudi vedno več drugih avtomobilov, že integriran sistem DAB. Kot veste je na digitalnih radijskih valovih že nekaj časa prisoten tudi Val 202 in avtomobilska znamka, ki to novo tehnologijo brez velikega cirkusa kot standard vključuje v svoje avtomobile, nam je še posebej ljuba.
Drugače pa CX3, tudi pri ponovnem preverjanju, ne odstopa od svoje pred dvema letoma predstavljene zasnove. Izjemno atraktivno oblikovano vozilo, ki v mnogih podrobnostih suvereno sega v premijski razred, a kljub temu ne more, oziroma noče skriti konstrukcijske navezanost na Mazdo2. Precej utesnjen avto je to; na sprednjih sedežih, ki so, resnici na ljubo tudi najbolj zasedeni v slovenskih avtomobilskih navadah, je prostora sicer dovolj, na zadnji klopi, tudi v prtljažniku vlada racionalnost. Ker vam v kratkem poročamo tudi o življenju v klasični Mazdi 2, bo slika sodobnega trenutka tega japonskega proizvajalca na naših cestah tudi popolnejša.
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo. Tokrat Andrej Brglez o tem, zakaj je trajalo tako dolgo in kako naj bi zdaj vse skupaj potekalo…
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Avto se že dolgo lahko vozi sam. Zdaj pa ga dohiteva še zakonodaja
Vprašanje je, če se pri Mazdi ravno na glas smejijo, zagotovo pa se zadovoljno hahljajo. Njihovi zaveza, da se ne bodo šli zmanjševanja prostornin in turbo akrobacij, temveč bodo klasične tehnologije nadgrajevali in do konca vnovčili, je še dobila veter v jadra s pogromom nad dizli. In poglejte: Mazda 3 je priljubljena kombi limuzina, ki je na začetku letošnjega leta doživela že svojo drugo manjšo prenovo. Nekaj elementov na karoseriji je drugačnih, spremembe na volanskem obroču, dodelave na pomožnih sistemih in spremembe pri zabavni elektroniki. A najbolj zanimiv sklop se skriva pod motornim pokrovom.
Pri Mazdi so obdržali velik 2.0 litrski bencinski agregat v povsem normalnem, družinskem avtomobilu. In ko bi voznik pričakoval, da so iz njega iztisnili vse, kar je mogoče, so pustili, da povsem normalno diha in se vrti, kar pomeni da zmore 88 kilovatov. Če vemo, da takšna moč za litrske prisilno polnjene trivaljnike ni noben tabu, se šele vzpostavi pravi pogled na Mazdino politiko. Klasično razumevanje avtomobilske tehnologije, nagrajeno z vsemi sodobnimi spoznanji in z velikim posluhom za trende, trg in zakonske omejitve. Motor se odlično zlije z avtomobilom. Trojka je ta ko postala sodobna, razumno varčna, ekološko ustrezna kombilimuzina in kot tako jo prepoznava tudi vedno več kupcev.
Še so nas vozile Mazde. 88 kilovatni 2.0 litrski agregat se je lepo razporedil po celotni modelski paleti, kar kaže, da gre za hrbtenico Mazdinega motoroznanstva. Med drugim so ga vgradili tudi v najbolj prodajano Mazdo pri nas – Mazdo CX3. Nekaj grenkega priokusa sicer ostaja; s tem agregatom v tem mini križancu ni mogoče dobiti štiri kolesnega pogona, a verjetno obnašanje kupcev in ekonomika proizvodnje snovalcem takšno potezo narekujejo kot nujno. Ima pa CX3, kot vse Mazde in tudi vedno več drugih avtomobilov, že integriran sistem DAB. Kot veste je na digitalnih radijskih valovih že nekaj časa prisoten tudi Val 202 in avtomobilska znamka, ki to novo tehnologijo brez velikega cirkusa kot standard vključuje v svoje avtomobile, nam je še posebej ljuba.
Drugače pa CX3, tudi pri ponovnem preverjanju, ne odstopa od svoje pred dvema letoma predstavljene zasnove. Izjemno atraktivno oblikovano vozilo, ki v mnogih podrobnostih suvereno sega v premijski razred, a kljub temu ne more, oziroma noče skriti konstrukcijske navezanost na Mazdo2. Precej utesnjen avto je to; na sprednjih sedežih, ki so, resnici na ljubo tudi najbolj zasedeni v slovenskih avtomobilskih navadah, je prostora sicer dovolj, na zadnji klopi, tudi v prtljažniku vlada racionalnost. Ker vam v kratkem poročamo tudi o življenju v klasični Mazdi 2, bo slika sodobnega trenutka tega japonskega proizvajalca na naših cestah tudi popolnejša.
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo. Tokrat Andrej Brglez o tem, zakaj je trajalo tako dolgo in kako naj bi zdaj vse skupaj potekalo…
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Anonimizirani podatki več kot 100 tisoč uporabnikov mobilne aplikacije DRAJV, ki spremlja in ocenjuje način vožnje ter nagrajuje varne voznike, so na novo zaživeli na DRAJV zemljevidu, ki je javno dostopen vsem uporabnikom. Na enem mestu so tako zbrani podatki o najbolj nevarnih odsekih oziroma najpogostejših izzivih v prometu.
Neveljaven email naslov