Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Avto se že dolgo lahko vozi sam. Zdaj pa ga dohiteva še zakonodaja
Vprašanje je, če se pri Mazdi ravno na glas smejijo, zagotovo pa se zadovoljno hahljajo. Njihovi zaveza, da se ne bodo šli zmanjševanja prostornin in turbo akrobacij, temveč bodo klasične tehnologije nadgrajevali in do konca vnovčili, je še dobila veter v jadra s pogromom nad dizli. In poglejte: Mazda 3 je priljubljena kombi limuzina, ki je na začetku letošnjega leta doživela že svojo drugo manjšo prenovo. Nekaj elementov na karoseriji je drugačnih, spremembe na volanskem obroču, dodelave na pomožnih sistemih in spremembe pri zabavni elektroniki. A najbolj zanimiv sklop se skriva pod motornim pokrovom.
Pri Mazdi so obdržali velik 2.0 litrski bencinski agregat v povsem normalnem, družinskem avtomobilu. In ko bi voznik pričakoval, da so iz njega iztisnili vse, kar je mogoče, so pustili, da povsem normalno diha in se vrti, kar pomeni da zmore 88 kilovatov. Če vemo, da takšna moč za litrske prisilno polnjene trivaljnike ni noben tabu, se šele vzpostavi pravi pogled na Mazdino politiko. Klasično razumevanje avtomobilske tehnologije, nagrajeno z vsemi sodobnimi spoznanji in z velikim posluhom za trende, trg in zakonske omejitve. Motor se odlično zlije z avtomobilom. Trojka je ta ko postala sodobna, razumno varčna, ekološko ustrezna kombilimuzina in kot tako jo prepoznava tudi vedno več kupcev.
Še so nas vozile Mazde. 88 kilovatni 2.0 litrski agregat se je lepo razporedil po celotni modelski paleti, kar kaže, da gre za hrbtenico Mazdinega motoroznanstva. Med drugim so ga vgradili tudi v najbolj prodajano Mazdo pri nas – Mazdo CX3. Nekaj grenkega priokusa sicer ostaja; s tem agregatom v tem mini križancu ni mogoče dobiti štiri kolesnega pogona, a verjetno obnašanje kupcev in ekonomika proizvodnje snovalcem takšno potezo narekujejo kot nujno. Ima pa CX3, kot vse Mazde in tudi vedno več drugih avtomobilov, že integriran sistem DAB. Kot veste je na digitalnih radijskih valovih že nekaj časa prisoten tudi Val 202 in avtomobilska znamka, ki to novo tehnologijo brez velikega cirkusa kot standard vključuje v svoje avtomobile, nam je še posebej ljuba.
Drugače pa CX3, tudi pri ponovnem preverjanju, ne odstopa od svoje pred dvema letoma predstavljene zasnove. Izjemno atraktivno oblikovano vozilo, ki v mnogih podrobnostih suvereno sega v premijski razred, a kljub temu ne more, oziroma noče skriti konstrukcijske navezanost na Mazdo2. Precej utesnjen avto je to; na sprednjih sedežih, ki so, resnici na ljubo tudi najbolj zasedeni v slovenskih avtomobilskih navadah, je prostora sicer dovolj, na zadnji klopi, tudi v prtljažniku vlada racionalnost. Ker vam v kratkem poročamo tudi o življenju v klasični Mazdi 2, bo slika sodobnega trenutka tega japonskega proizvajalca na naših cestah tudi popolnejša.
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo. Tokrat Andrej Brglez o tem, zakaj je trajalo tako dolgo in kako naj bi zdaj vse skupaj potekalo…
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo.
Avto se že dolgo lahko vozi sam. Zdaj pa ga dohiteva še zakonodaja
Vprašanje je, če se pri Mazdi ravno na glas smejijo, zagotovo pa se zadovoljno hahljajo. Njihovi zaveza, da se ne bodo šli zmanjševanja prostornin in turbo akrobacij, temveč bodo klasične tehnologije nadgrajevali in do konca vnovčili, je še dobila veter v jadra s pogromom nad dizli. In poglejte: Mazda 3 je priljubljena kombi limuzina, ki je na začetku letošnjega leta doživela že svojo drugo manjšo prenovo. Nekaj elementov na karoseriji je drugačnih, spremembe na volanskem obroču, dodelave na pomožnih sistemih in spremembe pri zabavni elektroniki. A najbolj zanimiv sklop se skriva pod motornim pokrovom.
Pri Mazdi so obdržali velik 2.0 litrski bencinski agregat v povsem normalnem, družinskem avtomobilu. In ko bi voznik pričakoval, da so iz njega iztisnili vse, kar je mogoče, so pustili, da povsem normalno diha in se vrti, kar pomeni da zmore 88 kilovatov. Če vemo, da takšna moč za litrske prisilno polnjene trivaljnike ni noben tabu, se šele vzpostavi pravi pogled na Mazdino politiko. Klasično razumevanje avtomobilske tehnologije, nagrajeno z vsemi sodobnimi spoznanji in z velikim posluhom za trende, trg in zakonske omejitve. Motor se odlično zlije z avtomobilom. Trojka je ta ko postala sodobna, razumno varčna, ekološko ustrezna kombilimuzina in kot tako jo prepoznava tudi vedno več kupcev.
Še so nas vozile Mazde. 88 kilovatni 2.0 litrski agregat se je lepo razporedil po celotni modelski paleti, kar kaže, da gre za hrbtenico Mazdinega motoroznanstva. Med drugim so ga vgradili tudi v najbolj prodajano Mazdo pri nas – Mazdo CX3. Nekaj grenkega priokusa sicer ostaja; s tem agregatom v tem mini križancu ni mogoče dobiti štiri kolesnega pogona, a verjetno obnašanje kupcev in ekonomika proizvodnje snovalcem takšno potezo narekujejo kot nujno. Ima pa CX3, kot vse Mazde in tudi vedno več drugih avtomobilov, že integriran sistem DAB. Kot veste je na digitalnih radijskih valovih že nekaj časa prisoten tudi Val 202 in avtomobilska znamka, ki to novo tehnologijo brez velikega cirkusa kot standard vključuje v svoje avtomobile, nam je še posebej ljuba.
Drugače pa CX3, tudi pri ponovnem preverjanju, ne odstopa od svoje pred dvema letoma predstavljene zasnove. Izjemno atraktivno oblikovano vozilo, ki v mnogih podrobnostih suvereno sega v premijski razred, a kljub temu ne more, oziroma noče skriti konstrukcijske navezanost na Mazdo2. Precej utesnjen avto je to; na sprednjih sedežih, ki so, resnici na ljubo tudi najbolj zasedeni v slovenskih avtomobilskih navadah, je prostora sicer dovolj, na zadnji klopi, tudi v prtljažniku vlada racionalnost. Ker vam v kratkem poročamo tudi o življenju v klasični Mazdi 2, bo slika sodobnega trenutka tega japonskega proizvajalca na naših cestah tudi popolnejša.
Da avto vozi sam – to pravzaprav že dolgo zna, a šele zadnje čase se bolj resno razmišlja in dogovarja o avtonomni vožnji. Zadnjič ste lahko slišali, da so določili pet stopenj avtonomne vožnje, prva in druga sta tu, tudi tretja se pojavlja, četrta in posebno peta, ko bomo potovali res brezbrižno in bo vozilo vse opravilo samo, pa še ni tako zelo blizu, a se zavarovalnice, proizvajalci in vladne institucije nanjo pospešeno pripravljajo. Tokrat Andrej Brglez o tem, zakaj je trajalo tako dolgo in kako naj bi zdaj vse skupaj potekalo…
Lansko leto je bilo posebno zanimivo, prišlo je do pomanjkanja nekaterih elementov, ki so ključni za izdelavo avtomobila in to je imelo za posledico še dodaten dvig cen.
Sean Connery je leta 1963 v filmu o Jamesu Bondu v avtomobilu dvignil telefonsko slušalko in opravil klic. Dvorana se je ob tem na glas smejala ker je bilo to takrat tako neverjetno. Danes v avtomobilih uporabljamo telefone praktično vsi. Ves čas ponavljamo, da je uporaba telefona med vožnjo motnja. V modernih avtomobilih je povezava telefona z avtom sila enostavna, zato se sprašujemo, zakaj voznik ne more oziroma noče narediti tistih nekaj pritiskov na gumb telefona in vmesnik v avtu, da poveže telefon z vozilom. Tudi Andrej Brglez išče odgovor, zakaj mnogi še vedno držijo slušalko v rokah.
Poslušalci, gledalci in bralci sodelujočih medijev so z glasovanjem določili pet finalistov, ki se bodo potegovali za naslov Slovenski avto leta 2022. To so Toyota yaris cross, Škoda enyak, Opel mokka, Volkswagen ID.4 in Renault megane conquest. Zdaj bomo svoje glasove in točke dodali še novinarji in tako izbrali zmagovalca.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Tokrat smo se dotaknili teme,ki zadeva prenekatere starše, ki imajo dojenčke oziroma majhne otroke. Mnogi namreč uporabljajo posebno metodo uspavanja teh malčkov, namreč, vozijo jih z avtom naokrog, da zaspijo. Andrej Brglez je bil zraven pri zanimivem poizkusu takega uspavanja, nekajmesečno manekenko Oto so vozili s avtomobili z različnimi pogoni in poskušali ugotoviti, kateri jo najbolj uspava. No, akcija ni najbolje uspela, vendar pa smo prepričani, da električni pogon tu ni v prednosti in da je dizel najbolj uspavalen.
Z Agencije za varnost prometa so sporočili, da zaznavajo občuten padec pri uporabi varnostnega pasu pri smrtnih prometnih nesrečah. Uporaba varnostnega pasu je pri umrlih voznikih osebnih avtomobilov komaj nekaj več kot 50 odstotna. Kje so vzroki, ali se ve, kdo so pravzaprav tisti, ki se ne pripenjajo, razmišlja Andrej Brglez. Ugotavlja, da je čisto možno, da je to nepripenjanje (veliko več je moških kot žensk) prav lahko odraz nekakšnega nezadovoljstva, tudi upora proti ukrepom, grožnjam, sploh situaciji... Je pa vse skupaj kar malo nerazumljivo, da se ljudje obračajo proti sebi, da se upirajo in s tem ogrožajo sebe.
Slovenijo je v teh dneh za nekaj ur obiskal toyotin avtomobil mirai. Tisti, ki kolikor toliko spremljate dogajanje v svetu avtomobilizma, veste, da gre za vozilo, ki ga poganja vodik oziroma električna energija, ki jo ta proizvaja. Andrej Brglez ga je imel priložnost malo zapeljati. Mirai je pred časom postavil svojevrsten rekord, z rezervoarjem, ki ga je moč napolniti v petih minutah, je prevozil več kot 1000 kilometrov. Andrej Brglez nas spomni, da je bilo avtomobilov, ki jih poganja vodik oziroma elektrika, v zgodovini že veliko. Morda pa zdaj prihaja čas, ko bo vodik postal eno resnejših pogonskih sredstev. Da pa je infrastruktura problematična, opozarja Stephan Herbst, ki je pri Toyoti generalni direktor programa vodikovega pogona in ki je spremljal miraija na obisku v Sloveniji.
Pred 60 leti je bila izdelana prva Renaultova katrca. Model so izdelovali od leta 1961 do 1994 v kar 17 državah sveta, tudi v Sloveniji; sprva v Litostroju, kasneje pa v novomeškem IMV. Zadnje izdelano vozilo na naših tleh se nahaja v muzeju v Bistri. Sicer je bilo po svetu skupno izdelanih preko osem milijonov primerkov tega vozila, ki je, ko se je prec 60 leti pojavilo, pomenilo neke vrste revolucijo ali pa vsaj prelomnico v snovanju avtomobilov. Sam se spomnim, da se nas je enkrat peljalo v katrci devet – dva sva sedela v prtljažnem prostoru na košarkarski žogi, za ostale pa se pravzaprav ne spomnim, kako so se stlačili v vozilo. V glavnem, miličniki nas niso dobili.
Da prihaja med starejšimi in mlajšimi vozniki včasih do določenih napetosti v prometu (starejši niso več tako okretni in spretni, mlajši pa pogosto zato postanejo nestrpni), vemo. V prvi vrsti starejši sami želijo, da ostanejo čim dlje samostojni v mobilnosti. Sicer pa je v bistvu za vse pomembno in smo vsi zainteresirani za to, da starejši ostanejo aktivni vozniki. Tudi avtomobilska industrija si tega želi, to potrjuje tudi Andrej Brglez.
Most med prometno kulturo in kulturo pitja alkohola je nujno zgraditi. Pri Slovencih je pitje alkohola že zgodovinsko zakoreninjeno, kar zadeva kulturo v prometu, pa tudi vemo kje smo. Ko to dvoje združimo in prepletemo, ne dobimo nič dobrega. Poleg tega nas velikokrat provocirajo "prijatelji" ali celo gostilničar, češ, enega pa že še boš; mnogi se potem težko uprejo. Andrej Brglez poudarja, da mladi dandanes vedno bolj trezno razmišljajo o teh rečeh in se tudi sprašujejo, zakaj nimamo uzakonjeno »nula nula«, ker se ve, da pijača in volan pač ne gresta skupaj, količino alkohola do dovoljene meje pa si mnogi ne znajo postaviti.
V teh dneh se je v Glasgowu na podnebni konferenci veliko govorilo o tem, kaj bodo oziroma bomo storili, da bi zmanjšali škodljive izpuste, da bi ta naš planet naredili bolj čist. Del problema je seveda že dolgo tudi promet. Andrej Brglez poudarja, da se od konference veliko pričakuje, da pa imata še vedno glavno besedo politika in ekonomija. Ne gre pa več le za izpuste, ki jih proizvajajo vozila na fosilna goriva, zdaj kupce tudi vedno pogosteje zanima, kakšni materiali so vgrajeni v vozilo.
Prejšnji konec tedna so imeli obiskovalci sejma Narava in zdravje priložnost preizkušati dva hibrida: električno kolo, ki je kombinacija človekove energije in elektrike, in hibridni avtomobil, ki je kombinacija bencinskega motorja in elektromotorja. Obe možnosti imata skupne točke, izkušnje udeležencev pa so bile zelo zanimive. S preizkušanjem obeh prevoznih sredstev so odkrivali, da se da varčevati z vsemi energijami, Andrej Brglez pa je ugotavljal, da mnogi vozniki še ne bi zaupali raznoraznim tehnologijam, ki posegajo v vožnjo. Hibridna Toyota yaris cross je prejšnji teden sodelovala pri preizkusih na sejmu Narava in zdravje, kmalu sicer obišče tudi nas. Pred dnevi pa smo vozili še en avtomobil tega uglednega japonskega proizvajalca, katerega vozila, lahko rečemo, najpogosteje povezujemo tudi z oznako hibrid. Tudi testni model C-HR je bil torej opremljen s hibridno kombinacijo pogona. Po novem je ta močnejša, in sicer gre za sodelovanje dvolitrskega 112-kilovatnega bencinskega motorja in 80-kilovatnega elektromotorja, navajajo podatek, da skupna oziroma sistemska moč znaša 135 kilovatov. Avtomobil je lahko torej kar živahen. Ker je menjalnik brezstopenjski, je ob močnejšem priganjanju kar precej glasen, veliko bolje se počuti (pa potniki tudi) ob umirjeni vožnji. Če ste dovolj nežni, je C-HR sposoben voziti samo na elektriko tudi kakšen kilometer, morda tudi več; predvsem mu gre seveda dobro po mestu pri nižji hitrosti. Sicer se da povprečje porabe ohranjati pod šestimi litri.
V okviru sejma Narava in zdravje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka tudi zanimiv prikaz oziroma preizkus ekološkega načina vožnje. Udeleženci lahko preizkusijo električna kolesa, potem pa sedejo še v hibridni avtomobil in poskušajo občutke in izkušnje z vožnje s kolesom prenesti v avtomobil. Srečajo pa se tudi s kopico asistenčnih sistemov, ki jih nekateri hitro osvojijo in se jim prepustijo, drugi pa jim ne zaupajo, ker jim ti posegajo v vožnjo. Zanima nas, kakšne bodo izkušnje, tudi Andreja Brgleza, ki podrobneje razloži, za kakšen preizkus gre.
Tudi avtomobili lahko v veliki meri sodelujejo s tehnologijami, ki pripomorejo k večji varnosti, ki pomagajo potnikom v vozilih, ki pridobivajo dragocene sekunde.
Najverjetneje se praktično vsi spomnimo svoje izpitne vožnje in mnogi po nekaj letih verjetno ne verjamete, da bi zdaj kljub izkušnjam vozniški izpit ponovno opravili. Po drugi strani pa ste mnogi tudi prepričani, da vozite odlično in da bi z izpitno vožnjo uspešno opravili tudi po več letih. Ponovno opraviti voyniški izpit ni tako zelo lahko in za to imamo dokaze. V akciji Ponovno na izpitno vožnjo je sodelovalo 200 voznikov, a bi jih danes le četrtina ponovno uspešno opravila vozniški izpit. Največ težav je pri hitrosti in ustavljanju ob znaku "stop".
Kar zadeva sodelovanje Nemčije in Kitajske na področju trgovanja z avtomobili (beri izvoz nemških avtomobilov na Kitajsko), zna priti v bližnji prihodnosti do velikih sprememb.
Mi smo v naši oddaji bolj redko na kolesu, sicer pa vas je vedno več tistih, ki vam je prav kolo priljubljeno prevozno sredstvo. Če bo šlo tako naprej (in vse kaže da bo), bo kmalu (predvsem v mestih) zmanjkalo prostora za kolesarje. Morda jim ga bodo morali odstopiti avtomobili. Sicer pa se ob vsem pojavlja še en problem, namreč kolesa so vse težja in hitrejša in tako se pojavlja tudi vprašanje varnosti. Kolesarji se morajo privaditi tudi na nekatere novosti, kot je recimo zavorni sistem ABS, poudarja Andrej Brglez.
Kar zadeva promet, naše navade in sploh vse, kar se na tem področju dogaja, je tu veliko več vprašanj kot odgovorov.
V ZDA se je pojavila nova lopovska moda. Tatovi se kot vemo, sproti prilagajajo razmeram oziroma tržišču, tako so zdaj našlji naslednji avtomobilski del, ki na črnem trgu dosega visoko ceno. To je katalizator, najbolj na udaru pa so veliki terenci, ki so bolj oddaljeni od tal, torej je kraja olajšana, in pa hibridna vozila, katerih katalizatorji so manj rabljeni. V katalizatorjih je kar nekaj redkih in zato zelo dragocenih kovin. Z vseh strani se širijo najprej opozorila pred podnebnimi spremembami, takoj za njimi pa zaveze, kako jih bomo preprečili. Promet, s katerim se ukvarjamo v naši oddaji, je eden vodilnih krivcev za podneben spremembe … Zato se tokrat vozimo samo z električnimi vozili.
Avtomobilski saloni – vsi vemo, da se jim zadnje čase slabo piše. Letošnja pomladanska Ženeva je odpadla, osredni jesenski evropski salon pa je doživel kar nekaj sprememb. Najprej - ne bo več v Frankfurtu, temveč v Munchnu, manjkala bo kopica avtomobilskih znamk, spremenjena pa bo tudi vsebina. Andrej Brglez razloži, da je logično, da sejmi doživljajo take korenite spremembe, saj se spreminja celotna mobilnost.
Neveljaven email naslov