Zmedeni ugotavljamo, da tudi 2016 ni prineslo preboja v električni, ne v katerikoli drugi obliki avtomobilske mobilnosti, ki bi lahko pomenila resno alternativo uveljavljenim tehnologijam.

Leta 2016 naj bi končno dobili odgovor na vprašanje, ki nas tare že več kot desetletje: Ali je tako opevana električna mobilnost zgolj petelin, ki je prezgodaj zakikirikal, ali pa resnično alternativna in vsaj za okolje tudi odrešilna oblika mobilnosti?

In kot že tolikokrat do zdaj spet zmedeni ugotavljamo, da tudi letošnje leto ni prineslo preboja ne v električni ne v kateri koli drugi obliki avtomobilske mobilnosti, ki bi lahko pomenila resno alternativo uveljavljenim tehnologijam.

Zato poskusimo za leto 2017 obrniti ploščo. Mogoče pa se moramo v primeru električne mobilnosti navaditi na postopnost. Motor na notranje izgorevanje je sicer pomenil hipno revolucijo, za razvoj pa je nato imel avtomobil na voljo zdaj že več kot stoletje. Mogoče se moramo tudi v medijih upreti iskanju svetega električnega grala, ki bo z enim samim zamahom ustoličil elektriko kot tehnologijo pogona avtomobilov. Povedano še drugače: prenehati moramo nasedati vsaki novi marketinški raci – kot je bila tista, ki je več sto Američanov, pa tudi drugih navdušencev pognala v vrste za novega teslo … Za avtomobil, ki ga še sploh niso dobro videli, kaj šele preizkusili.