Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vozniški sedež kot pisarna

19.04.2017


Ni dolgo tega, ko smo se vozili z Mercedesovim GLA, z zmogljivejšim, 130-kilovatnim dizlom in samodejnim menjalnikom, imamo pa ga vse prej kot v slabem spominu. Prah se še dobro ni polegel od prvotno zasnovanega GLA iz leta 2014, že so k nam pripeljali novega oziroma prenovljenega – kot zadnjega med kompaktnimi vozili z zvezdo. Ali je prenova po slabih treh letih potrebna ali ne, je stvar teoretičnih razprav, dejstva pa so naslednja: v treh letih je razred SUV eksplodiral tudi med manjšimi avtomobili. GLA je ta val uspešno zajezdil, na leto v Sloveniji prodajo približno 70 teh vozil, kar ni tako malo. Oblikovanje je v novi izpeljanki še nekoliko poudarilo videz SUV (težko bi zapisali terenski); nova so svetila, seveda v obvezni LED-tehnologiji, poseben poudarek pa je na še večji individualizaciji avtomobila. V treh letih so občuten napredek naredili asistenčni sistemi in s prenovo je GLA v sozvočju z zadnjimi zapovedmi na področju moderne tehnike. Napredek in osvežitve na koncu pomenijo tudi kakšen evro več pri ceni, ki se zdaj začne pri 28.400.
Še nekaj manjšega se je pripeljalo k nam te dni. Mitsubishijev space star je za skoraj devet centimetrov daljši od predhodnika, a še vedno mu v dolžino manjka več kot 20 cm do štirih metrov, kar pomeni, da je lahek in z obračalnim krogom z radijem 4,6 metra tudi zelo okreten. Z drugačno masko, s prenovljenima odbijačema in dodanim spojlerjem zadaj ter nekaj svetlečimi diodami skuša biti bolj moderen in čim prostornejši – torej v okviru svojih zmožnosti. Premikanju 845 kg težkega vozila so namenili 52-kilovatni litrski ali 59-kilovatni 1,2-litrski bencinski motor – (oba sta dokaj skromna, kar zadeva porabo goriva), menjalnik je petstopenjski ročni, z osnovno ravnijo opreme entry (že tudi s klimatsko napravo in nekaj pomoči elektrike) je na voljo po akcijski ceni 9.990 evrov. Pri uvozniku letos nameravajo prodati približno sto novih modelov space star.
Če smo prej rekli, da je razred SUV eksplodiral med manjšimi avtomobili, je še toliko bolj med srednjimi. Čeprav sta hyundai santa fe in mitsubishi outlander konkurenta in v razredu po prodaji v ozadju, ju pri nas zapeljemo drugega za drugim.
Outlander je sicer v svoji priključno hibridni različici najbolj prodajan priključni avto v Evropi. Pri nas ne, smo pa preverjali, kako se vede tak z 2,2-litrskim, 110-kilovatnim turbodizlom s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in pogonom na vsa štiri kolesa. Pomlajeni se že na videz razlikuje od predhodnika, sicer pa se nam zdi, da je predvsem v kabini, ob tem da je prostora povsod dovolj, nekako bolj urejen, moderen in prijazen. Izboljšana je zvočna izolacija, dodani so zdaj že kar obvezni LED-žarometi. Motor je dovolj zmogljiv (ob razumni porabi), avtomobil (tak občutek smo dobili) se morda malo manj ustraši resnejše terenske vožnje od marsikaterega konkurenta. Med športnimi terenci so eni malo bolj športni, drugi malo bolj terenski. Outlander z bogatejšo opremo, v katerem pa morda vseeno manjka še kakšen asistenčni sistem, če pomislimo na nekatere konkurente, s ceno preseže 30 tisočakov.
Konkurenta že, sicer pa santa fe sili med tiste najuglednejše v družbi SUV. Prenova mu je prinesla predvsem kopico asistenčnih sistemov in pomagal za večje udobje in varnost, dodatno pa je testni santa fe ponujal še paket safety. Notranjost je skrbno urejena, sedeži usnjeni, vsi s funkcijo gretja, prednja tudi z večstopenjskim hlajenjem. Skratka, zdaj ima lahko santa fe tako rekoč vse. 147-kilovatni 2,2-litrski dizel s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom skrbi za zelo uglajeno vožnjo, podvozje pripomore, da se avtomobil znajde na vseh podlagah, vse skupaj pa je usmerjeno tako, da nas ne spodbuja ravno k pretirano dinamični vožnji, čeprav ga s stikalom sport lahko naredimo nekoliko bolj živahnega. Ob vseh dobrotah, ki jih v santa feju res ne manjka, pa je tudi cena (blizu 50 tisočakov) tista, ki ga približa najbolj prestižnim konkurentom – ampak samo približa, ker so ti še vedno daleč spredaj. To je torej lahko razumen nakup za nekoga, ki ima denar, a razmišlja racionalno in neobremenjeno.
Pogosto nam je pomembnejši zunanji videz avtomobila od notranjega. Številni premalo razmišljamo, kako bomo sedeli med vožnjo, kakšno bo počutje, če smo za volanom pogosto dlje časa, če nam morda vozniški sedež pomeni kar dodatno službeno delovno okolje – časi so taki, da vas vse več dela med vožnjo.

Če greste torej sedet za dlje časa, naj vam bo čim bolj udobno … Za gospoda Igorja in njemu podobne je želja brezpredmetna …

Zdaj pa še zanimivost iz Londona. Na tamkajšnje ulice prihajajo novi uporabniki, avtonomni samovozeči roboti, ki tehtajo 18 kilogramov in lahko prevažajo 10-kilogramski tovor, zaklenjen v nekakšen sef. Visoki so malo več kot pol metra in imajo šest koles, s katerimi lahko dosežejo hitrost sedem kilometrov na uro. Eno od podjetij za dostavo jih bo poskusno uporabljalo za prevoz pošiljk v krogu s premerom dveh kilometrov. Za zdaj jih bodo nadzirali tudi človeški operaterji, vsak bo odgovoren za tri robote, v prihodnosti naj bi postali bolj samozadostni in vsak operater naj bi nadzoroval kar sto malih vozil. Ob vsej gneči bodo torej vmes švigali še robotki.


Avtomobilsko prometne minute

866 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Vozniški sedež kot pisarna

19.04.2017


Ni dolgo tega, ko smo se vozili z Mercedesovim GLA, z zmogljivejšim, 130-kilovatnim dizlom in samodejnim menjalnikom, imamo pa ga vse prej kot v slabem spominu. Prah se še dobro ni polegel od prvotno zasnovanega GLA iz leta 2014, že so k nam pripeljali novega oziroma prenovljenega – kot zadnjega med kompaktnimi vozili z zvezdo. Ali je prenova po slabih treh letih potrebna ali ne, je stvar teoretičnih razprav, dejstva pa so naslednja: v treh letih je razred SUV eksplodiral tudi med manjšimi avtomobili. GLA je ta val uspešno zajezdil, na leto v Sloveniji prodajo približno 70 teh vozil, kar ni tako malo. Oblikovanje je v novi izpeljanki še nekoliko poudarilo videz SUV (težko bi zapisali terenski); nova so svetila, seveda v obvezni LED-tehnologiji, poseben poudarek pa je na še večji individualizaciji avtomobila. V treh letih so občuten napredek naredili asistenčni sistemi in s prenovo je GLA v sozvočju z zadnjimi zapovedmi na področju moderne tehnike. Napredek in osvežitve na koncu pomenijo tudi kakšen evro več pri ceni, ki se zdaj začne pri 28.400.
Še nekaj manjšega se je pripeljalo k nam te dni. Mitsubishijev space star je za skoraj devet centimetrov daljši od predhodnika, a še vedno mu v dolžino manjka več kot 20 cm do štirih metrov, kar pomeni, da je lahek in z obračalnim krogom z radijem 4,6 metra tudi zelo okreten. Z drugačno masko, s prenovljenima odbijačema in dodanim spojlerjem zadaj ter nekaj svetlečimi diodami skuša biti bolj moderen in čim prostornejši – torej v okviru svojih zmožnosti. Premikanju 845 kg težkega vozila so namenili 52-kilovatni litrski ali 59-kilovatni 1,2-litrski bencinski motor – (oba sta dokaj skromna, kar zadeva porabo goriva), menjalnik je petstopenjski ročni, z osnovno ravnijo opreme entry (že tudi s klimatsko napravo in nekaj pomoči elektrike) je na voljo po akcijski ceni 9.990 evrov. Pri uvozniku letos nameravajo prodati približno sto novih modelov space star.
Če smo prej rekli, da je razred SUV eksplodiral med manjšimi avtomobili, je še toliko bolj med srednjimi. Čeprav sta hyundai santa fe in mitsubishi outlander konkurenta in v razredu po prodaji v ozadju, ju pri nas zapeljemo drugega za drugim.
Outlander je sicer v svoji priključno hibridni različici najbolj prodajan priključni avto v Evropi. Pri nas ne, smo pa preverjali, kako se vede tak z 2,2-litrskim, 110-kilovatnim turbodizlom s šeststopenjskim ročnim menjalnikom in pogonom na vsa štiri kolesa. Pomlajeni se že na videz razlikuje od predhodnika, sicer pa se nam zdi, da je predvsem v kabini, ob tem da je prostora povsod dovolj, nekako bolj urejen, moderen in prijazen. Izboljšana je zvočna izolacija, dodani so zdaj že kar obvezni LED-žarometi. Motor je dovolj zmogljiv (ob razumni porabi), avtomobil (tak občutek smo dobili) se morda malo manj ustraši resnejše terenske vožnje od marsikaterega konkurenta. Med športnimi terenci so eni malo bolj športni, drugi malo bolj terenski. Outlander z bogatejšo opremo, v katerem pa morda vseeno manjka še kakšen asistenčni sistem, če pomislimo na nekatere konkurente, s ceno preseže 30 tisočakov.
Konkurenta že, sicer pa santa fe sili med tiste najuglednejše v družbi SUV. Prenova mu je prinesla predvsem kopico asistenčnih sistemov in pomagal za večje udobje in varnost, dodatno pa je testni santa fe ponujal še paket safety. Notranjost je skrbno urejena, sedeži usnjeni, vsi s funkcijo gretja, prednja tudi z večstopenjskim hlajenjem. Skratka, zdaj ima lahko santa fe tako rekoč vse. 147-kilovatni 2,2-litrski dizel s šeststopenjskim samodejnim menjalnikom skrbi za zelo uglajeno vožnjo, podvozje pripomore, da se avtomobil znajde na vseh podlagah, vse skupaj pa je usmerjeno tako, da nas ne spodbuja ravno k pretirano dinamični vožnji, čeprav ga s stikalom sport lahko naredimo nekoliko bolj živahnega. Ob vseh dobrotah, ki jih v santa feju res ne manjka, pa je tudi cena (blizu 50 tisočakov) tista, ki ga približa najbolj prestižnim konkurentom – ampak samo približa, ker so ti še vedno daleč spredaj. To je torej lahko razumen nakup za nekoga, ki ima denar, a razmišlja racionalno in neobremenjeno.
Pogosto nam je pomembnejši zunanji videz avtomobila od notranjega. Številni premalo razmišljamo, kako bomo sedeli med vožnjo, kakšno bo počutje, če smo za volanom pogosto dlje časa, če nam morda vozniški sedež pomeni kar dodatno službeno delovno okolje – časi so taki, da vas vse več dela med vožnjo.

Če greste torej sedet za dlje časa, naj vam bo čim bolj udobno … Za gospoda Igorja in njemu podobne je želja brezpredmetna …

Zdaj pa še zanimivost iz Londona. Na tamkajšnje ulice prihajajo novi uporabniki, avtonomni samovozeči roboti, ki tehtajo 18 kilogramov in lahko prevažajo 10-kilogramski tovor, zaklenjen v nekakšen sef. Visoki so malo več kot pol metra in imajo šest koles, s katerimi lahko dosežejo hitrost sedem kilometrov na uro. Eno od podjetij za dostavo jih bo poskusno uporabljalo za prevoz pošiljk v krogu s premerom dveh kilometrov. Za zdaj jih bodo nadzirali tudi človeški operaterji, vsak bo odgovoren za tri robote, v prihodnosti naj bi postali bolj samozadostni in vsak operater naj bi nadzoroval kar sto malih vozil. Ob vsej gneči bodo torej vmes švigali še robotki.


19.12.2018

Izolirana uta za zaščito občutljivih pasjih ušes

Fordovi inženirji so se lotili razvoja še enega zanimivega projekta. Zamisel je navdihnila tehnologija za aktivno odpravljanje hrupa, s katero pri Fordovem športnem terencu Edgeu pomagajo potnikom zagotoviti tišje potovanje. Gre za prototip izolirane notranje pasje ute, ki bi ščitila občutljiva pasja ušesa pred hrupom, ki jim povzroča strah predvsem v teh decembrskih dneh. Ko mikrofoni v notranji pasji hišici zaznajo zvok ognjemeta oziroma kakšnih drugih pirotehničnih sredstev, začne vgrajeni avdio sistem oddajati nasprotne frekvence, ki učinkovito izničijo hrup ali ga vsaj znatno zmanjšajo. Sestavni del dizajna je pluta z visoko gostoto, ki je idealna za zvočno izolacijo. Kaže, da se torej psom le obetajo bolj mirni prazniki…


12.12.2018

Prikazovalniki hitrosti umirjajo promet

Zanimivo je vedeti, kdaj, na kakšen način kakšna preventivna pobuda, akcija, bolj deluje. Hitrostne table, prikazovalniki hitrosti imajo nedvomno svoj učinek, po zadnji raziskavi (pri nas je nameščenih 44 tovrstnih hitrostnih opozorilnih tabel) te zmanjšajo število tistih, ki prekoračijo dovoljeno hitrost, za približno pet odstotkov. Merili so tudi učinek sporočil na lokalnih radijskih postajah in na velikih panojih; izkazalo se je, da imajo taka sporočila manjši učinek.


05.12.2018

Na listju zdrsne kot na snegu

Fordovi inženirji so raziskali, če lahko avtomobilom zdrsne tudi na navadnem listju podobno kot na snežni podlagi. V ta namen so z listjem prekrili njihov poligon v Belgiji in na pomoč poklicali napravo za testiranje trenja, ki s kotaljenjem po podlagi izmeri, kako spolzka je površina. Ugotovili so, da je listje v določenih situacijah res prav tako spolzko kot sneg. Če je na cesti sneg, večina vozi bolj počasi in previdno, ob listju pa pogosto premalo upoštevamo, da je površina lahko podobno spolzka in nevarna. Ekipa inženirjev je potem sodelovala pri razvoju voznega načina »Slippery«, ki je zasnovan za izboljšanje oprijema na spolzkih površinah. Sistem bodo predstavili v novem križancu, ki se imenuje focus active in ga bodo začeli prodajati v prihodnjih tednih.


28.11.2018

Veliki se ne dajo: Q8, X5 in GLE

Zadnjič smo preverjali, kako gre samovozečemu avtobusu na Dunaju, danes pa bomo urejali promet v Ingolstadtu, ki je po načinu prevozov kar precej podoben recimo Ljubljani. Naredili so preizkus, koliko obstoječih avtomobilov bi bilo treba v obstoječem prometu v mestu nadomestiti z avtonomnimi, da bi se prometni tok spremenil oziroma da bi bil občutno bolj tekoč. Ugotovili so, da bi moralo biti teh okoli 40 odstotkov, kar je kar veliko, torej bo preteklo še kar nekaj časa, da bo to možno.


14.11.2018

Marihuana – nevarnost za volanom

V nekaterih državah v ZDA so legalizirali marihuano – trgovanje z njo je tako postalo zelo donosen posel, omenjajo se milijardni zaslužki. Neka raziskava pa je pred časom pokazala, da se je prav v državah, kjer so uporabo marihuane osvobodili, povečalo število prometnih nesreč, katerim bi lahko botrovalo prav uživanje marihuane. Sporočilo Andreja Brgleza je bilo zadnjič, v dneh, ko smo peli slavo novemu vinskemu letniku, da alkohol sam po sebi ni nič kriv, krivi smo mi sami… Ob opozarjanju, kako alkohol in volan ne gresta skupaj, pa pogosto pozabimo na nevarnosti, ki so povezane z uživanjem določenih zdravil in tudi nekaterih substanc, ki ravno tako vplivajo na manjšo sposobnost vožnje.


07.11.2018

Smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo

Pred dnevi smo zaključili preizkus, ki naj bi pokazal, če smo sposobni po avtocesti voziti s primerno varnostno razdaljo ter brez naglih pojemkov in pospeševanj. Tako naj bi povečali pretočnost vozil oziroma zmanjšali potovalni čas zjutraj v službo in popoldan nazaj. DARS je meritve izvajal na dveh odsekih – Višnja Gora – Ljubljana in Trojane – Ljubljana. Nataša Kovše z DARSa je predstavila primerjalne rezultate meritev. Ugotovitev je, da so se vozniki dobro odzvali predvsem na Dolenjski avtocesti, kjer se je v tednu intenzivnih meritev pretok vozil povečal za kar pet odstotkov, na Štajerski avtocesti pa za dva.


31.10.2018

Ustrezna varnostna razdalja tudi pozimi

Prejšnji teden smo vas ves čas pozivali, da nam pomagate dokazati, da če vozimo z ustrezno varnostno razdaljo ter ne zaviramo in pospešujemo sunkovito, da na ta način skrajšamo čas potovanja v službo in nazaj. Po odzivih sodeč – klicali ste nas po telefonu in se odzivali na družabnih omrežjih, imamo občutek, da nam je ponekod vsaj občasno uspelo. Z Dolenjskega in Štajerskega konca ste bili hitreje v službi, tudi popoldan iz službe. Uradnih rezultatov meritev sicer še ni, bodo v prihodnjih dneh, čimprej vam jih sporočimo. Tudi Andrej Brglez pa ugotavlja, da je bil odziv očitno kar velik in želeli bi, da tak način vožnje poskušamo obdržati tudi v prihodnje. Če poizkusimo, lahko samo pridobimo.


24.10.2018

Kako pripraviti voznika in vozilo na zimo

Jutra so se že toliko ohladila, da lahko razmišljamo o zimski opremi na vozilih. Tako smo se zbrali v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem, kjer smo se spomnili na pomen ustrezne priprave voznika in vozila na vožnjo pozimi. Osnova so seveda ustrezne zimske gume, priporočljivo je preveriti tudi nekatere druge vitalne dele avtomobila; po poročilih servisa AMZS morajo še vedno največkrat posredovati zaradi odpovedi akumulatorja. Če je avtomobil torej dobro pripravljen na vožnjo v zimskih razmerah, potem je le še na vozniku, da spremlja pogoje na cesti in prilagaja vožnjo. Posebej opozarjamo, da se vozilom ob samodejnem vklopu dnevnih luči ne prižgejo tudi zadnje, zato je ob slabši vidljivosti treba prižgati zasenčene luči in tako poskrbeti, da bo bolje vidna tudi zadnja stran našega vozila. Tudi meglenke lahko vklopimo, če se slabše vidi, tudi zadnje, da ne bodo prižgane samo na mestnih ulicah ob sicer normalni vidljivosti, kot se to ne prav redko dogaja.


17.10.2018

Promet je timsko delo

Le s sodelovanjem z ostalimi udeleženci v prometu skrbimo za varnost in pretočnost. Intervencijska pot za reševalna vozila in varnostna razdalja sta le dva izmed ukrepov, ki naj bi se jih vozniki držali. Predstavljamo tudi novi vozili na slovenskem trgu - Hilux in Audi Q8.


10.10.2018

Izpusti CO2 nižji, meritve realnejše

Evropski parlament je potrdil cilje EU, da naj bi se povprečne vrednosti izpustov CO2 v EU prodanih avtomobilov do leta 2025 znižale za 20 odstotkov, do leta 2030 pa za 40. EU je najprej sicer predlagala nižje normative, a je okoljski odbor potem dosegel potrditev – nam se zdi, težko dosegljivih ciljev. Meritev izpustov v realnem prometu naj bi se začela izvajati leta 2023. Potrjene cilje seveda pozdravljamo, sprejete zaveze so nedvomno pozitiven znak, da bodo avtomobili vedno čistejši, a se hkrati bojimo, da so zastavljeni cilji predvsem odločitev politike in jih bo v zastavljenih časovnih rokih nemogoče doseči.


03.10.2018

Kako vozimo živali v avtomobilih?

Najprej smo se vozniki navadili na pripenjanje z varnostnim pasom – tritočkovnega so patentirali leta 1955, Švedski Saab ga je ponudil kot del serijske opreme leta 1958, potem pa je trajalo še kar mnogo let, da so ga zakonsko predpisali. Potem smo zavarovali še sovoznika, zdaj se trudimo s pripenjanjem na zadnjih sedežih, trudimo se varno prevažati tudi otroke. V zadnjem času pa je vedno več tistih, ki v avtomobilih prevažajo pse ali druge živali. V Sloveniji je približno 270 tisoč psov in torej ni čudno, da posvečamo več pozornosti varni namestitvi in prevozu živali. Da so psi pravilno nameščeni v avtomobilu, je pomembno tudi v primeru prometne nesreče.


26.09.2018

Golfov razred bi zdaj lahko bil focusov

V teh krajih se vozimo po desni strani cestišča, volan imamo na levi. Ni bilo vedno tako, marsikje še danes ni. Vse ima svoj vzrok, svoje razloge, svojo zgodovino


19.09.2018

Kmalu se ne bomo več vozili vsak s svojim

Ko se nehajo tiste poletne počitniške gneče na cestah, se začno one druge, vsakdanje, recimo bolj mestne. Ker je megamest vedno več in jih še bo vedno več, je jasno, da se bo moralo nekaj zgoditi, sicer se bomo zadušili vsak v svoji pločevini. Nekateri so že začeli drugače razmišljati o avtomobilih, o mobilnosti na sploh. V preteklosti je razvoj narekoval razmišljanje, da mora imeti vsak svoj avtomobil, da se lahko kadarkoli zapelje kamorkoli. Otroci že dandanes začudeno gledajo recimo vinilke ali kasete, čez 20, 30, 50 let si bodo zanamci hodili ogledovat v muzeje naše avtomobile in bodo težko razumeli, da smo nekdaj imeli vsak svojega.


12.09.2018

Na vpoklice vozil smo se navadili

V zadnjih letih smo se že kar navadili, da proizvajalec avtomobilov vpokliče določeno število vozil zaradi napake in možnih negativnih posledic na servis. Tovrstni vpoklici se ne slišijo prav simpatično; če ljudje za določenega proizvajalca slišijo večkrat, je pogosto mogoče slišati, češ, z avtomobili te znamke je pa vedno kaj narobe. Res, težko je biti vesel in zadovoljen, če vpokličejo tvoj avtomobil na servis, a vseeno bolje, da napako preventivno odstranijo kot da nam jo prikrijejo in se potem zgodi kaj neprijetnega.


05.09.2018

Kadilci vozijo cenejše avte

Med množico vseh drugih opravil, ki lahko motijo voznika med vožnjo, je tudi kajenje – razvada, ki se ji mnogi težko odrečejo tudi v avtomobilu. Opravilo zahteva kar nekaj gibov in telovadbe, tudi voznikove pozornosti, tako je kajenje za volanom lahko resen motilec med vožnjo. Potem pa je tu vsaj še ena posledica, ki bi morala motiti – slovenske lastnike avtomobilov prav gotovo; »prekajeni« avtomobili so manj vredni, ko jih prodajamo.


29.08.2018

Šolske poti bodo spet oživele

V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so nas spet spomnili, kako poskrbeti za varnost naših otrok na poti v šolo. Boštjan Smolej iz Sektorja prometne policije pri Generalni policijski upravi je poudaril, da imamo ob vseh drugih inštitucijah veliko vlogo pri povečevanju varnosti otrok na poti v šolo starši – po eni strani kot vzgojitelji in učitelji, po drugi pa tudi kot udeleženci v prometu. Velikokrat žal tudi pozabimo, da smo starši otrokom vzgled – tak ali drugačen.


22.08.2018

Spet jih bomo peljali v šolo

Že pred časom je AMZS na svojem poligonu na Vranskem pripravila prometno -varnostni dan, na katerem so na zabaven način otrokom skušali prikazati, kako ravnati, da bodo v prometu čim bolj varni. Med drugim so s pomočjo hidravlične plošče simulirali obnašanje avtobusa na spolzki površini in ob tem na pasti in nevarnosti, ki prežijo na potnike v takih primerih, če ne uporabljajo varnostnega pasu. Andrej Brglez z ekipo je že kar izkušen pri preverjanju, kako se otroci vozijo, jih vozijo, jih vozimo v šolo. Še vedno je veliko prevoznikov, ki so premalo dosledni pri skrbi za varnost otrok. Tudi starši lahko naredimo več.


21.11.2018

Prihodnost samovozečih avtobusov

Od aprila 2019 se bodo stanovalci dunajske soseske Seestadt Aspern lahko vozili s samovozečim avtomobilom. Dva mini električna avtobusa brez voznika so tri mesece testirali na posebnem poligonu. Koordinator projekta Johannes Liebermann pove, da je ena glavnih ovir, ki jih zaznava avtonomni avtobus, dež, ki ga avtobus zaznava podobno kot recimo betonski zid. Pojavljajo se tudi še druge anomalije, tako mora operater ves čas nadzorovati vožnjo, da lahko posreduje, če gre kaj narobe. Liebermann predvideva, da so od javnega avtonomnega avtobusnega prevoza oddaljeni vsaj pet let.


08.08.2018

Motorist je motorist tudi poleti

Dandanes so motoristične čelade veliko bolj zračne, prav tako tudi zaščitne obleke, a ko je vročina tista prava, potem je jasno, da je tudi motoristom vroče.


01.08.2018

Ko avto sam parkira

V zadnjih oddajah smo opisali in priporočili že kar nekaj sistemov – pomočnikov, ki voznikom omogočajo večjo varnost zanje in tudi za druge. Danes omenjamo še tako imenovani »lane assist«, sistem, ki skrbi da ostanemo na voznem pasu – če vozilo zapelje do mejne črte, nas sistem na to opozori oziroma samodejno obrne volan, da ostanemo znotraj voznega pasu. Veliko avtomobilov pa ponuja še enega asistenta, ki niti ni tako pomemben kar zadeva samo varnost, je pa mnogim v veliko olajšanje. To je sistem za samodejno parkiranje. Večina je takih, da ocenijo, če je parkirno mesto dovolj veliko, potem pa samodejno sučejo volan, da vozilo pristane v začrtanem prostoru. Voznik pomaga z dodajanjem plina oziroma zaviranjem. Obstajajo pa tudi že sistemi, ki opravijo čisto vse sami.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov