Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost
Italijanska lepotica z zverinskim motorjem
Alfa romeo qiulia guadrifoglio je pravi športnik na štirih kolesih, a zna biti tudi povsem pohleven prevoznik, to smo ugotovili pred tedni, potem pa smo zapeljali še giulio s 132-kilovatnim dizlom, pri kateri se nam je zdelo, da ji ne manjka čisto nič, razen izjemno dirkaškega značaja, ki ga premore prej omenjena quadrifoglio. Vmes pa so nam na dvorišče postavili še eno izpeljanko, ki so ji vgradili 2,2-litrski dizel s 154 kilovati in osemstopenjski samodejni menjalnik. Različico veloce sicer lahko poganja tudi 2-litrski turbo bencinski motor z 205 kilovati moči, se pravi, da gre za qiulio, ki bi tudi rada bila nekaj posebnega. No, nekaj posebnega je prav gotovo že zato, ker se postavlja z inovativnim štirikolesnim pogonom Q4, ki ves čas nadzoruje oprijem ter tako skrbi za večjo stabilnost vozila, obenem pa ponuja veselje in užitek, kot smo ga lahko deležni pri qiulii s pogonom na zadnji kolesi. Sicer jo zaznamuje tudi ekskluzivna oprema, kar pomeni, da se v številnih podrobnostih približa (ali je enaka) športnici quadrifoglio. Ne gre pa le za dodatke, ki jo naredijo bolj športno, ampak tudi za priboljške, ki pomenijo več udobja in recimo – tudi že prestiža. Qiulia veloce je torej nekaj več.
Renault kot družinski prevoznik
Pripeljal se je renaultov športni terenec, ki je seveda rad tudi družinski prevoznik, robustnega in terenskega videza, Koleos druge generacije. Znotraj podobno kot talisman ali espace prostoren in prepoznaven renault, od začetka s pogonom spredaj in možnostjo prenosa tudi na zadnja kolesa. Ob 1,6-litrskem 96-kilovatnem dizlu ga lahko poganja tudi novi dvolitrski 129-kilovatni. Najcenejši stane blizu 26 tisočakov …
Renault pa je osvežil tudi manjšega crossoverja capturja. Zdaj ima podobno kot večji koleos značilna svetila led v obliki črke C, osvežili in izboljšali so notranjost, dodali nove tehnologije. Za pogon skrbita dva bencinska in dva dizelska motorja, cenovna paleta se začne pod 15 tisoč evri.
Suzukijeva renesansa
Suzuki se v Sloveniji še naprej odločno pobira, nazadnje so zdaj udarili z novim swiftom, ki je nekoliko širši in nižji od predhodnika in ga po novem izdelujejo na Japonskem. Avtomobil je kljub manjšim meram izjemno prostoren tudi na zadnji klopi, obogaten z nekaterimi modernimi varnostno-asistenčnimi sistemi, poganjata pa ga dva bencinska motorja. Najcenejši swift stane nekaj več kot deset tisočakov, za manj kot 13 je na voljo s štirikolesnim pogonom.
Ibiza predhodnik za Volkswagen
Novi seat ibiza je nastal na novi platformi, na katero bo (oziroma je) postavljen tudi prihodnji Volkswagnov polo, avtomobil ni daljši, a je medosna razdalja povečana za skoraj 10 cm, je pa nova ibiza za sedem cm širša. Prostornejša notranjost je moderno opremljena, na voljo je kopica sistemov za večjo udobnost in varnost. V začetku nova ibiza prihaja le z litrskim bencinskim motorjem s tremi različnimi močmi, pozneje pride še zmogljivejši 1,5-litrski bencinski in dizelski.
Paradni konj Opla
Opel je sredi “ofenzive”, pravijo, letos bodo predstavili sedem novih modelov, prišla je že druga generacija insignie. Tista iz leta 2008 je povzročila precejšnji pretres v avtomobilskem svetu in delnice načetega nemškega velikana spet dvignila na nekdanjo raven. Tudi danes je prihod insignie pričakovan v podobnem vzdušju. Koncern je sredi lastniškega preoblikovanja in nova Insignia spet nosi s seboj velika, upamo da ne prevelika pričakovanja. Oznaka grand sport pomeni, da gre za limuzino s kupejevsko silhueto in premijskim pridihom, na voljo pa bo tudi v karavanski različici kot sports turer.
Mazda gre v hribe
Mazda predstavlja novo generacijo velike uspešnice cx-5. Da gre za tržno uspešno vozilo, pove podatek, da so ga tudi v Sloveniji ves čas prodajali le skozi kvote …Podobno bo tudi pri novem vozilu, ki ima ambicijo ne le ponoviti uspeh predhodnika, temveč se približati navdušenju, ki ga je povzročila manjša mazda cx3. Tako je tudi cx-5 oblikovan izjemno tekoče, z izrazito masko, na kateri je komaj mogoče opaziti ozka, a izrazita svetila, ki so minimalistična tudi zadaj, tako da gre za vizualno izčiščeno vozilo, ki bo gotovo ugrabljalo poglede. Tehnologije, predvsem tiste zelene, so seveda združene zdaj v že dobro znani filozofiji Skyactive.
Nova generacija micre
Nisanova micra nadaljuje svojo poskočno življenje. Iz japonske uspešnice so jo v prejšnji generaciji ponižali v indijski polizdelek, da bi v novi generaciji spet zasijala. Pri oblikovanju avta gre za svojevrsten salto mortale, ki naj bi vozilu vrnil nekdanjo slavo, pa še več; od majhnega mestnega avtomobilčka micra v novi generaciji posega po razredu premium, v katerem vedri, sploh pri majhnih avtomobilih, le nekaj proizvajalcev, prišleki pa se dostikrat bridko opečejo. Če se bo to slučajno zgodilo tudi micri, bo kmalu jasno.
Najstarejše mesto v Sloveniji še bogatejše
Zdaj pa še o novosti, ki se je lahko razveselijo vsi kandidati iz širšega ptujskega območja. Tam so tudi uradno namenu predali nov poligon varne vožnje, kar je bil pogoj, da se opravljanje izpita ohrani v tem mestu. Kandidati bodo tako vožnjo začeli zunaj rednega prometa, takšno postopno navajanje pa po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost
Italijanska lepotica z zverinskim motorjem
Alfa romeo qiulia guadrifoglio je pravi športnik na štirih kolesih, a zna biti tudi povsem pohleven prevoznik, to smo ugotovili pred tedni, potem pa smo zapeljali še giulio s 132-kilovatnim dizlom, pri kateri se nam je zdelo, da ji ne manjka čisto nič, razen izjemno dirkaškega značaja, ki ga premore prej omenjena quadrifoglio. Vmes pa so nam na dvorišče postavili še eno izpeljanko, ki so ji vgradili 2,2-litrski dizel s 154 kilovati in osemstopenjski samodejni menjalnik. Različico veloce sicer lahko poganja tudi 2-litrski turbo bencinski motor z 205 kilovati moči, se pravi, da gre za qiulio, ki bi tudi rada bila nekaj posebnega. No, nekaj posebnega je prav gotovo že zato, ker se postavlja z inovativnim štirikolesnim pogonom Q4, ki ves čas nadzoruje oprijem ter tako skrbi za večjo stabilnost vozila, obenem pa ponuja veselje in užitek, kot smo ga lahko deležni pri qiulii s pogonom na zadnji kolesi. Sicer jo zaznamuje tudi ekskluzivna oprema, kar pomeni, da se v številnih podrobnostih približa (ali je enaka) športnici quadrifoglio. Ne gre pa le za dodatke, ki jo naredijo bolj športno, ampak tudi za priboljške, ki pomenijo več udobja in recimo – tudi že prestiža. Qiulia veloce je torej nekaj več.
Renault kot družinski prevoznik
Pripeljal se je renaultov športni terenec, ki je seveda rad tudi družinski prevoznik, robustnega in terenskega videza, Koleos druge generacije. Znotraj podobno kot talisman ali espace prostoren in prepoznaven renault, od začetka s pogonom spredaj in možnostjo prenosa tudi na zadnja kolesa. Ob 1,6-litrskem 96-kilovatnem dizlu ga lahko poganja tudi novi dvolitrski 129-kilovatni. Najcenejši stane blizu 26 tisočakov …
Renault pa je osvežil tudi manjšega crossoverja capturja. Zdaj ima podobno kot večji koleos značilna svetila led v obliki črke C, osvežili in izboljšali so notranjost, dodali nove tehnologije. Za pogon skrbita dva bencinska in dva dizelska motorja, cenovna paleta se začne pod 15 tisoč evri.
Suzukijeva renesansa
Suzuki se v Sloveniji še naprej odločno pobira, nazadnje so zdaj udarili z novim swiftom, ki je nekoliko širši in nižji od predhodnika in ga po novem izdelujejo na Japonskem. Avtomobil je kljub manjšim meram izjemno prostoren tudi na zadnji klopi, obogaten z nekaterimi modernimi varnostno-asistenčnimi sistemi, poganjata pa ga dva bencinska motorja. Najcenejši swift stane nekaj več kot deset tisočakov, za manj kot 13 je na voljo s štirikolesnim pogonom.
Ibiza predhodnik za Volkswagen
Novi seat ibiza je nastal na novi platformi, na katero bo (oziroma je) postavljen tudi prihodnji Volkswagnov polo, avtomobil ni daljši, a je medosna razdalja povečana za skoraj 10 cm, je pa nova ibiza za sedem cm širša. Prostornejša notranjost je moderno opremljena, na voljo je kopica sistemov za večjo udobnost in varnost. V začetku nova ibiza prihaja le z litrskim bencinskim motorjem s tremi različnimi močmi, pozneje pride še zmogljivejši 1,5-litrski bencinski in dizelski.
Paradni konj Opla
Opel je sredi “ofenzive”, pravijo, letos bodo predstavili sedem novih modelov, prišla je že druga generacija insignie. Tista iz leta 2008 je povzročila precejšnji pretres v avtomobilskem svetu in delnice načetega nemškega velikana spet dvignila na nekdanjo raven. Tudi danes je prihod insignie pričakovan v podobnem vzdušju. Koncern je sredi lastniškega preoblikovanja in nova Insignia spet nosi s seboj velika, upamo da ne prevelika pričakovanja. Oznaka grand sport pomeni, da gre za limuzino s kupejevsko silhueto in premijskim pridihom, na voljo pa bo tudi v karavanski različici kot sports turer.
Mazda gre v hribe
Mazda predstavlja novo generacijo velike uspešnice cx-5. Da gre za tržno uspešno vozilo, pove podatek, da so ga tudi v Sloveniji ves čas prodajali le skozi kvote …Podobno bo tudi pri novem vozilu, ki ima ambicijo ne le ponoviti uspeh predhodnika, temveč se približati navdušenju, ki ga je povzročila manjša mazda cx3. Tako je tudi cx-5 oblikovan izjemno tekoče, z izrazito masko, na kateri je komaj mogoče opaziti ozka, a izrazita svetila, ki so minimalistična tudi zadaj, tako da gre za vizualno izčiščeno vozilo, ki bo gotovo ugrabljalo poglede. Tehnologije, predvsem tiste zelene, so seveda združene zdaj v že dobro znani filozofiji Skyactive.
Nova generacija micre
Nisanova micra nadaljuje svojo poskočno življenje. Iz japonske uspešnice so jo v prejšnji generaciji ponižali v indijski polizdelek, da bi v novi generaciji spet zasijala. Pri oblikovanju avta gre za svojevrsten salto mortale, ki naj bi vozilu vrnil nekdanjo slavo, pa še več; od majhnega mestnega avtomobilčka micra v novi generaciji posega po razredu premium, v katerem vedri, sploh pri majhnih avtomobilih, le nekaj proizvajalcev, prišleki pa se dostikrat bridko opečejo. Če se bo to slučajno zgodilo tudi micri, bo kmalu jasno.
Najstarejše mesto v Sloveniji še bogatejše
Zdaj pa še o novosti, ki se je lahko razveselijo vsi kandidati iz širšega ptujskega območja. Tam so tudi uradno namenu predali nov poligon varne vožnje, kar je bil pogoj, da se opravljanje izpita ohrani v tem mestu. Kandidati bodo tako vožnjo začeli zunaj rednega prometa, takšno postopno navajanje pa po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
Eden izmed ključnih razlogov, zakaj je Dunaj najboljše mesto na svetu za življenje, je zagotovo učinkovit javni promet. Podzemna železnica, tramvaji, avtobusi in vlaki ponujajo možnost hitre in poceni mobilnosti po celotnem mestu, vedno več ljudi tudi kolesari po dobro urejenih stezah, pešcem so namenjeni celo pametni semaforji. V avstrijski prestolnici načrtujejo še bolj učinkovito in okolju bolj prijazno mobilnost, eden izmed ključnih ciljev je, da bi imeli na 1000 prebivalcev samo še 250 avtomobilov, želijo si mesto pešcev in kolesarjev, med drugim razvijajo mrežo in infrastrukturo za tovorna kolesa. S prometom prihodnosti se ukvarjajo v posebnem mestnem mislišču Smart Wien. Kaj se lahko naučimo iz dunajskih praks in vizij? Preverjal je Luka Hvalc.
Tovorna kolesa so robustni dvo- ali tricikli, ki imajo prikolico ali prtljažnik že vgrajen. Na naših cestah in kolesarskih stezah jih še ne vidimo veliko, so pa skoraj obvezna oprema družin na Danskem in v zadnjih letih tudi v Berlinu. V nemški prestolnici smo spoznavali, kako eden od zadnjih hitov nove mobilnosti deluje v praksi.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
Gneče na cestah in zastoji – tudi letos smo jim priča. Tistih, ki potujejo z avtomobili, je še vedno veliko, morda celo več kot pred leti. Da je avtomobil še vedno zmagovalec, kar zadeva poletna počitniška potovanja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
Najbrž ga ni junaka, ki ne bi že kdaj za volanom začutil t. i. spomladansko utrujenost, nekaterim se razvleče tudi na druge letne čase. Ko smo aktivni udeleženci v prometu, zna biti taka utrujenost zelo neugodna, tudi nevarna. Malo pobrskajte po spominu in hitro se boste spomnili, da vas je že kdaj med vožnjo nadlegovala - vsem žal ne uspe, da bi do konca vožnje obdržali odprte oči. Praktično ga ni recepta, ki bi nas obdržal budne, razen morda krajšega odmora z drmežem. Da spomladanska utrujenost obstaja, potrjuje tudi Andrej Brglez.
O testu dvanajstih otroških koles z 20-palčnimi kolesi različnih cenovnih razredov, ki ga je opravila AMZS. To so kolesa, s katerimi otroci naredijo korak dlje v smeri odraslosti in tudi neodvisnosti od staršev. Ena od ugotovitev testa pravi, da je kar pet dražjih otroških koles zaradi varnostnih pomanjkljivosti dobilo slabšo oceno. Torej je test znova dokazal, da visoka cena ne zagotavlja nujno večje kakovosti.
V starem mestnem jedru Kranja, kjer je podobno kot tudi v drugih mestih po Sloveniji vozlišče neštetih poti, bomo spremljali sodoben mobilnostni mestni utrip. Pripravljen bo poligon, na katerega se bodo lahko mimoidoči podali z različnimi urbanimi prevoznimi sredstvi; tako se dogajajo "trki" različnih prevoznih sredstev in hitrosti. Nazorno prikažemo, da niti zakonske omejitve niti posodabljanje infrastrukture ne morejo slediti hitremu tempu razvoja novih mobilnosti v mestih, zato je za varno ter udobno mestno premikanje nujno sobivanje in sodelovanje.
V Centru varne vožnje AMZS na Vranskem je bilo še zadnje dejanje letošnjega izbora za najboljšo mlado voznico in najboljšega mladega voznika Slovenije. V finalu je tekmovalo deset deklet in deset fantov, največ znanja in veščin pa sta pokazala 24-letna študentka fizioterapije Ana Menegalija in 20-letni študent višje policijske šole Matic Tovornik, ki bosta Slovenijo zastopala na FIA evropskem tekmovanju za najboljšega mladega voznika, ki bo oktobra v Avstriji. Tekmovanje so komentirali predstavnik policije Matjaž Leskovar, predsednica Rdečega križa Slovenije Vesna Mikuž in vodja področja varna mobilnost pri AMZS Erik Logar.
Električnih vozil je na cesti vse več, zato marsikoga zanima, kako je s servisom, kakšni so predpisani intervali in ali so kakšne razlike med servisiranjem električnega in klasičnega vozila.
Že 100 in več let je tega, kar se je tudi v avtomobilski industriji razvil odnos med delodajalcem in delojemalcem, in seveda je jasno, da so se kmalu začeli pojavljati konflikti, nesoglasja, pogajanja, iskanja razmerja za primerno plačilo in boljše pogoje dela, pa seveda tudi stavke.
Ve se, da so motoristi ena izmed najbolj izpostavljenih in ranljivih skupin udeležencev v prometu. Po letu 2021, ki je bilo za motoriste in mopediste res črno, je bila lani statistika manj neprijazna, upamo seveda, da bo letos še manj nesreč. Andrej Brglez spomni, kaj je najpomembneje zdaj spomladi, da čim bolj zmanjšamo možnost, da se nam zgodi kaj neprijetnega, potem pa še Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije, opozori, da niso vedno vsega krivi le motoristi.
Baterije nas spremljajo že zelo dolgo, a še nikoli se nismo toliko pogovarjali o njih kot v zadnjih letih, ko so jih začeli vgrajevati v električne avtomobile. Postajajo nekakšen center zelenega energetskega prehoda, mi pa živimo v regiji, ki je baterijsko izjemno močna. V Sloveniji imamo veliko znanja na področju kemije. O tem spregovori dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki je eden izmed najboljših inštitutov za raziskovanje baterijske kemije na svetu.
Finska prestolnica ima učinkovit javni promet, ki temelji na učinkovitem prepletu tramvajev, vlakov, metroja in avtobusov. Vrhunska digitalizacija omogoča odlično dostopnost, javni upravljalec prometa pa se namerava celo povezovati s komercialnimi ponudniki kot sta Uber in Bolt, saj je končni cilj še večja učinkovitost prometa in manj avtomobilov v središču mesta. Kaj se lahko naučimo iz finskega primera?
Poleg novosti v avtomobilsko-prometnem svetu, sledi še sprehod po Beograjskem sejmu avtomobilov. Nabirali smo vtise pri obiskovalcih in se spraševali, kako jim še vedno uspeva pripraviti tako razstavo, medtem ko tovrstni mednarodni saloni drugod po svetu zapirajo vrata.
Tokrat bodo minute za mobilnost spet precej naelektrene. Janez Martinčič in Andrej Brglez ugotavljata, da je električna mobilnost dejstvo, da je avtomobilov iz dneva v dan vedno več in da pravzaprav nima smisla debatirati in se prepirati, ali bi ali ne bi na elektriko. Usmeritev je zapovedana in treba se bo pač prilagoditi. Res nima smisla, da se polariziramo še na tem področju.
Pred 50 leti je nemški avtomobilski klub ADAC izvedel in objavil prvi test pnevmatik. Tako so zdaj avtomobilski klubi in potrošniške organizacije, ki sodelujejo pri testih pripravili test 50-letnih pnevmatik. To je tudi prvi test, pri katerem so v skupno oceno vključena tudi trajnostna merila.
Sašo Knez je trboveljski podjetnik, ki ga je v poslovne vode potegnilo navdušenje do letenja. V podjetju so med drugim specializirani tudi za sestavljanje simulatorjev letenja in ker zeleni prehod zadeva tudi letala, je elektrifikacija na tem področju seveda ena od vodilnih tem.
V tem stoletju v Sloveniji še nismo imeli tako skromne prodaje novih osebnih avtomobilov. Pod 50 tisoč je bilo prodanih le še leta 2012, zdaj pa smo torej dosegli nov rekord, prodanih je bilo le nekaj čez 46 tisoč vozil.
Nemčija je znana kot edina država v Evropi, kjer ni omejitve hitrosti na avtomobilskih cestah. No, od vseh avtocest jih je približno tretjina, kjer zares ni omejitev, pa še tam je po večini gneča, tako da o kakšnih visokih hitrostih lahko samo sanjamo. Zdaj ni prvič, da so v Nemčiji spet glasnejši tisti, ki bi radi uzakonili omejitev hitrosti, in morda jim bo nekoč tudi uspelo, a za zdaj se zdi, da bo ostalo vse tako, kot je bilo. Andrej Brglez spomni, da so prav v Nemčiji pred dobrim stoletjem zgradili prve kilometre avtomobilske ceste.
Tokrat nas zanimajo stroški uporabe avtomobila. Časi so taki, da marsikateri družinski proračun ne zdrži več visokih stroškov, tako nas bo vedno več, ki bomo izračunavali, koliko nas lastništvo oziroma uporaba stane in razmišljali, kako bi zmanjšali stroške. Morda imamo pri hiši dva, morda tudi več avtomobilov – ali res vse nujno potrebujemo? Ali imamo kakšno sprejemljivo alternativo, ki bi nam lahko pocenila vožnjo? Izračun uporabe avtomobila nam je na voljo na spletu, več razloži Boštjan Okorn iz Zveze Potrošnikov Slovenije.
Neveljaven email naslov