Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost
Italijanska lepotica z zverinskim motorjem
Alfa romeo qiulia guadrifoglio je pravi športnik na štirih kolesih, a zna biti tudi povsem pohleven prevoznik, to smo ugotovili pred tedni, potem pa smo zapeljali še giulio s 132-kilovatnim dizlom, pri kateri se nam je zdelo, da ji ne manjka čisto nič, razen izjemno dirkaškega značaja, ki ga premore prej omenjena quadrifoglio. Vmes pa so nam na dvorišče postavili še eno izpeljanko, ki so ji vgradili 2,2-litrski dizel s 154 kilovati in osemstopenjski samodejni menjalnik. Različico veloce sicer lahko poganja tudi 2-litrski turbo bencinski motor z 205 kilovati moči, se pravi, da gre za qiulio, ki bi tudi rada bila nekaj posebnega. No, nekaj posebnega je prav gotovo že zato, ker se postavlja z inovativnim štirikolesnim pogonom Q4, ki ves čas nadzoruje oprijem ter tako skrbi za večjo stabilnost vozila, obenem pa ponuja veselje in užitek, kot smo ga lahko deležni pri qiulii s pogonom na zadnji kolesi. Sicer jo zaznamuje tudi ekskluzivna oprema, kar pomeni, da se v številnih podrobnostih približa (ali je enaka) športnici quadrifoglio. Ne gre pa le za dodatke, ki jo naredijo bolj športno, ampak tudi za priboljške, ki pomenijo več udobja in recimo – tudi že prestiža. Qiulia veloce je torej nekaj več.
Renault kot družinski prevoznik
Pripeljal se je renaultov športni terenec, ki je seveda rad tudi družinski prevoznik, robustnega in terenskega videza, Koleos druge generacije. Znotraj podobno kot talisman ali espace prostoren in prepoznaven renault, od začetka s pogonom spredaj in možnostjo prenosa tudi na zadnja kolesa. Ob 1,6-litrskem 96-kilovatnem dizlu ga lahko poganja tudi novi dvolitrski 129-kilovatni. Najcenejši stane blizu 26 tisočakov …
Renault pa je osvežil tudi manjšega crossoverja capturja. Zdaj ima podobno kot večji koleos značilna svetila led v obliki črke C, osvežili in izboljšali so notranjost, dodali nove tehnologije. Za pogon skrbita dva bencinska in dva dizelska motorja, cenovna paleta se začne pod 15 tisoč evri.
Suzukijeva renesansa
Suzuki se v Sloveniji še naprej odločno pobira, nazadnje so zdaj udarili z novim swiftom, ki je nekoliko širši in nižji od predhodnika in ga po novem izdelujejo na Japonskem. Avtomobil je kljub manjšim meram izjemno prostoren tudi na zadnji klopi, obogaten z nekaterimi modernimi varnostno-asistenčnimi sistemi, poganjata pa ga dva bencinska motorja. Najcenejši swift stane nekaj več kot deset tisočakov, za manj kot 13 je na voljo s štirikolesnim pogonom.
Ibiza predhodnik za Volkswagen
Novi seat ibiza je nastal na novi platformi, na katero bo (oziroma je) postavljen tudi prihodnji Volkswagnov polo, avtomobil ni daljši, a je medosna razdalja povečana za skoraj 10 cm, je pa nova ibiza za sedem cm širša. Prostornejša notranjost je moderno opremljena, na voljo je kopica sistemov za večjo udobnost in varnost. V začetku nova ibiza prihaja le z litrskim bencinskim motorjem s tremi različnimi močmi, pozneje pride še zmogljivejši 1,5-litrski bencinski in dizelski.
Paradni konj Opla
Opel je sredi “ofenzive”, pravijo, letos bodo predstavili sedem novih modelov, prišla je že druga generacija insignie. Tista iz leta 2008 je povzročila precejšnji pretres v avtomobilskem svetu in delnice načetega nemškega velikana spet dvignila na nekdanjo raven. Tudi danes je prihod insignie pričakovan v podobnem vzdušju. Koncern je sredi lastniškega preoblikovanja in nova Insignia spet nosi s seboj velika, upamo da ne prevelika pričakovanja. Oznaka grand sport pomeni, da gre za limuzino s kupejevsko silhueto in premijskim pridihom, na voljo pa bo tudi v karavanski različici kot sports turer.
Mazda gre v hribe
Mazda predstavlja novo generacijo velike uspešnice cx-5. Da gre za tržno uspešno vozilo, pove podatek, da so ga tudi v Sloveniji ves čas prodajali le skozi kvote …Podobno bo tudi pri novem vozilu, ki ima ambicijo ne le ponoviti uspeh predhodnika, temveč se približati navdušenju, ki ga je povzročila manjša mazda cx3. Tako je tudi cx-5 oblikovan izjemno tekoče, z izrazito masko, na kateri je komaj mogoče opaziti ozka, a izrazita svetila, ki so minimalistična tudi zadaj, tako da gre za vizualno izčiščeno vozilo, ki bo gotovo ugrabljalo poglede. Tehnologije, predvsem tiste zelene, so seveda združene zdaj v že dobro znani filozofiji Skyactive.
Nova generacija micre
Nisanova micra nadaljuje svojo poskočno življenje. Iz japonske uspešnice so jo v prejšnji generaciji ponižali v indijski polizdelek, da bi v novi generaciji spet zasijala. Pri oblikovanju avta gre za svojevrsten salto mortale, ki naj bi vozilu vrnil nekdanjo slavo, pa še več; od majhnega mestnega avtomobilčka micra v novi generaciji posega po razredu premium, v katerem vedri, sploh pri majhnih avtomobilih, le nekaj proizvajalcev, prišleki pa se dostikrat bridko opečejo. Če se bo to slučajno zgodilo tudi micri, bo kmalu jasno.
Najstarejše mesto v Sloveniji še bogatejše
Zdaj pa še o novosti, ki se je lahko razveselijo vsi kandidati iz širšega ptujskega območja. Tam so tudi uradno namenu predali nov poligon varne vožnje, kar je bil pogoj, da se opravljanje izpita ohrani v tem mestu. Kandidati bodo tako vožnjo začeli zunaj rednega prometa, takšno postopno navajanje pa po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
867 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
Postopno navajanje kandidatov na poligon po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost
Italijanska lepotica z zverinskim motorjem
Alfa romeo qiulia guadrifoglio je pravi športnik na štirih kolesih, a zna biti tudi povsem pohleven prevoznik, to smo ugotovili pred tedni, potem pa smo zapeljali še giulio s 132-kilovatnim dizlom, pri kateri se nam je zdelo, da ji ne manjka čisto nič, razen izjemno dirkaškega značaja, ki ga premore prej omenjena quadrifoglio. Vmes pa so nam na dvorišče postavili še eno izpeljanko, ki so ji vgradili 2,2-litrski dizel s 154 kilovati in osemstopenjski samodejni menjalnik. Različico veloce sicer lahko poganja tudi 2-litrski turbo bencinski motor z 205 kilovati moči, se pravi, da gre za qiulio, ki bi tudi rada bila nekaj posebnega. No, nekaj posebnega je prav gotovo že zato, ker se postavlja z inovativnim štirikolesnim pogonom Q4, ki ves čas nadzoruje oprijem ter tako skrbi za večjo stabilnost vozila, obenem pa ponuja veselje in užitek, kot smo ga lahko deležni pri qiulii s pogonom na zadnji kolesi. Sicer jo zaznamuje tudi ekskluzivna oprema, kar pomeni, da se v številnih podrobnostih približa (ali je enaka) športnici quadrifoglio. Ne gre pa le za dodatke, ki jo naredijo bolj športno, ampak tudi za priboljške, ki pomenijo več udobja in recimo – tudi že prestiža. Qiulia veloce je torej nekaj več.
Renault kot družinski prevoznik
Pripeljal se je renaultov športni terenec, ki je seveda rad tudi družinski prevoznik, robustnega in terenskega videza, Koleos druge generacije. Znotraj podobno kot talisman ali espace prostoren in prepoznaven renault, od začetka s pogonom spredaj in možnostjo prenosa tudi na zadnja kolesa. Ob 1,6-litrskem 96-kilovatnem dizlu ga lahko poganja tudi novi dvolitrski 129-kilovatni. Najcenejši stane blizu 26 tisočakov …
Renault pa je osvežil tudi manjšega crossoverja capturja. Zdaj ima podobno kot večji koleos značilna svetila led v obliki črke C, osvežili in izboljšali so notranjost, dodali nove tehnologije. Za pogon skrbita dva bencinska in dva dizelska motorja, cenovna paleta se začne pod 15 tisoč evri.
Suzukijeva renesansa
Suzuki se v Sloveniji še naprej odločno pobira, nazadnje so zdaj udarili z novim swiftom, ki je nekoliko širši in nižji od predhodnika in ga po novem izdelujejo na Japonskem. Avtomobil je kljub manjšim meram izjemno prostoren tudi na zadnji klopi, obogaten z nekaterimi modernimi varnostno-asistenčnimi sistemi, poganjata pa ga dva bencinska motorja. Najcenejši swift stane nekaj več kot deset tisočakov, za manj kot 13 je na voljo s štirikolesnim pogonom.
Ibiza predhodnik za Volkswagen
Novi seat ibiza je nastal na novi platformi, na katero bo (oziroma je) postavljen tudi prihodnji Volkswagnov polo, avtomobil ni daljši, a je medosna razdalja povečana za skoraj 10 cm, je pa nova ibiza za sedem cm širša. Prostornejša notranjost je moderno opremljena, na voljo je kopica sistemov za večjo udobnost in varnost. V začetku nova ibiza prihaja le z litrskim bencinskim motorjem s tremi različnimi močmi, pozneje pride še zmogljivejši 1,5-litrski bencinski in dizelski.
Paradni konj Opla
Opel je sredi “ofenzive”, pravijo, letos bodo predstavili sedem novih modelov, prišla je že druga generacija insignie. Tista iz leta 2008 je povzročila precejšnji pretres v avtomobilskem svetu in delnice načetega nemškega velikana spet dvignila na nekdanjo raven. Tudi danes je prihod insignie pričakovan v podobnem vzdušju. Koncern je sredi lastniškega preoblikovanja in nova Insignia spet nosi s seboj velika, upamo da ne prevelika pričakovanja. Oznaka grand sport pomeni, da gre za limuzino s kupejevsko silhueto in premijskim pridihom, na voljo pa bo tudi v karavanski različici kot sports turer.
Mazda gre v hribe
Mazda predstavlja novo generacijo velike uspešnice cx-5. Da gre za tržno uspešno vozilo, pove podatek, da so ga tudi v Sloveniji ves čas prodajali le skozi kvote …Podobno bo tudi pri novem vozilu, ki ima ambicijo ne le ponoviti uspeh predhodnika, temveč se približati navdušenju, ki ga je povzročila manjša mazda cx3. Tako je tudi cx-5 oblikovan izjemno tekoče, z izrazito masko, na kateri je komaj mogoče opaziti ozka, a izrazita svetila, ki so minimalistična tudi zadaj, tako da gre za vizualno izčiščeno vozilo, ki bo gotovo ugrabljalo poglede. Tehnologije, predvsem tiste zelene, so seveda združene zdaj v že dobro znani filozofiji Skyactive.
Nova generacija micre
Nisanova micra nadaljuje svojo poskočno življenje. Iz japonske uspešnice so jo v prejšnji generaciji ponižali v indijski polizdelek, da bi v novi generaciji spet zasijala. Pri oblikovanju avta gre za svojevrsten salto mortale, ki naj bi vozilu vrnil nekdanjo slavo, pa še več; od majhnega mestnega avtomobilčka micra v novi generaciji posega po razredu premium, v katerem vedri, sploh pri majhnih avtomobilih, le nekaj proizvajalcev, prišleki pa se dostikrat bridko opečejo. Če se bo to slučajno zgodilo tudi micri, bo kmalu jasno.
Najstarejše mesto v Sloveniji še bogatejše
Zdaj pa še o novosti, ki se je lahko razveselijo vsi kandidati iz širšega ptujskega območja. Tam so tudi uradno namenu predali nov poligon varne vožnje, kar je bil pogoj, da se opravljanje izpita ohrani v tem mestu. Kandidati bodo tako vožnjo začeli zunaj rednega prometa, takšno postopno navajanje pa po mnenju odgovornih prinaša tudi večjo prometno varnost.
O vožnji v jesenskem času. Ne gre samo za daljše noči, tudi podnevi je marsikaj drugače. Ker je svetloba drugačna, pa čeprav je dan, strokovnjak optik razlaga, da si lahko pomagamo s kvalitetnimi sončnimi očali, ki izboljšajo vidljivost. Sicer pa Andrej Brglez opozarja še na nekatere druge pasti med vožnjo. Ob še drugih, ki jih vsi poznamo, se dogaja tudi to, da včasih, predvsem če smo malce prehitri, avto enostavno ne uboga tako kot bi pričakovali. Volan zasukamo na levo, a vozilo še vedno sili naravnost. Mnogi nagonsko v takem trenutku volan še bolj zasukajo na levo, a to ne pomaga. Zakaj ga je treba zasukati nazaj na desno, razloži Andrej.
Za prihodnji teden je pri nas napovedan 7. simpozij E-mobility in 2. konferenca lokalne e-mobilnosti. Kot razlaga organizator Primož Lemež bo vsa stvar tokrat morala potekati preko internetnih povezav, kar je po eni strani tudi prednost, saj bo tako lahko sodelovalo nekaj strokovnjakov, ki sicer ne bi mogli priti na simpozij. Sicer gre pri nas na elektriko bolj počasi, a gre, trdi Lemež. Vozili smo električnega križanca tradicionalne angleške znamke MG, ki je že nekaj časa v kitajskih rokah. Pričakali pa smo tudi uradno predstavitev naslednjega električnega modela iz Volkswagna, to je ID.3. VW načrtuje do leta 2024 vložiti v razvoj električne mobilnosti 33 milijard evrov.
Če bi sklepali po medijski prisotnosti v zadnjem času, potem je zagotovo elektrika med pogonskimi gorivi v tem času najbolj aktualna in vroča. Andrej Brglez pa poudarja, da potekajo resna testiranja letal, ladij, tovornjakov in avtobusov na vodik. Če vodik kot pogonsko sredstvo prodre med te velike porabnike, potem bo zagotovo morala slediti tudi avtomobilska industrija. Fordov ranger wildtrack je atraktiven in zmogljiv poltovornjak, ki mu ob terenskih sposobnostih ne manjka tudi urbanih ambicij. Zabeležimo še prihod prenovljenega najbolj prodajanega Citroenovega modela C3.
Andrej Brglez se sprašuje, koliko ljudi bi še sedelo po lokalih ob cestah, če bi se zavedali, kaj jim prinašajo izpušne cevi mimovozečih avtomobilov.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Ustvarjalci TV oddaje Avtomobilnost so pred dnevi povabili voznike električnih skirojev na poligon, kjer so se preizkušali v obvladovanju vožnje in reševali tudi nekatere situacije, ki se pojavljajo v vsakdanjem prometu in so lahko izjemno nevarne, recimo zaviranje v sili in izogibanje oviri s skirojem sta lahko kar zahtevna manevra. Udeleženci so delili svoje izkušnje, ki jih doživljajo v stiku z drugimi udeleženci in opozarjali na nedorečenost, kar zadeva status skirojev v prometu. Vesna Marinko iz Agencije za varnost prometa je poudarila, da je status skiroja najbolje zakonsko urejen v Nemčiji, pri nas je še veliko vprašanj, na katere nimamo odgovorov, zakon pa je v nastajanju. Andrej Brglez pa je poudaril, da so električni skiroji šele prvi znanilci sprememb v mobilnosti, ki nas v prihodnosti čakajo v mestih. Zaenkrat pa pri nas še vedno velja, da jaz pazim na vse okrog sebe in upam, da tudi vsi ostali pazijo name in potem lahko to prometno vozlišče različnih udeležencev in hitrosti kolikor toliko varno funkcionira.
Tokrat se bomo posvetili vonjavam v avtomobilski kabini. Te so seveda še kako pomembne za dobro počutje. Mnogi bi verjetno pritrdili, da imajo najraje "vonj po novem", čeprav bi ga natančneje pravzaprav težko definirali. Zanimivo je, da so Kitajci tisti, ki vonjav v avtomobilu ne marajo, radi imajo nevtralen vonj. Ustvarjanje različnih vonjev v avtomobilu je sicer prava znanost, tisti, ki so specializirani za ustvarjanje in ločevanje vonjev, so sposobni zaznavati tudi do 8000 različnih vonjav.
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Pri Evropski zvezi avtomobilskih proizvajalcev so razkrili, da je bilo na cestah EU ob koncu leta 2018 več kot 267 milijonov vozil, največ v Nemčiji, nekaj več kot 47 milijonov. Takrat je bil povprečen avto star 10,8 leta. Najstarejše avte vozijo v Litvi, Estoniji in Romuniji, starejše od Slovencev vozijo tudi Španci, Portugalci, Italijani, Grki, Hrvati. Daleč najmlajše avte vozijo v Luksemburgu, pa v Veliki Britaniji in Avstriji. Pri nas imamo sicer občutek, da je naš vozni park precej star, a je bila leta 2018 povprečna starost avtomobila v Sloveniji 10,1 leta, torej je bil celo nekaj mlajši od povprečja. Kar zadeva povprečje vozil na tisoč prebivalcev, pa je Slovenija s številko 652 celo na sedmem mestu v EU – evropsko povprečje je 610 motornih vozil. Številke so morda na nek način kar malo presenetljive, ampak Andrej Brglez ugotavlja, da obstajajo vzroki za to. Pogledati je treba nekaj deset let nazaj.
Digitalna tehnologija je v avtomobile prinesla uravnavanje funkcij na dotik. Lahko rečemo, da se je s tem začela nova doba, ponujajo se nove rešitve, nešteto funkcij, praktično vse, lahko upravljamo na zaslonu na dotik. K razmisleku o tem, kaj lahko prinesejo posledice upravljanja na zaslonih na dotik, je Andreja Brgleza navedla nedavna nesreča avtomobila Tesla Model 3 v Nemčiji oziroma razsodba tamkajšnjega sodišča po tem. Pogledamo tudi v vasico, kjer se vsi vozijo na elektriko, potem sedemo na – kot pravi Marko Radmilovič, 850 kubično kobilico in nato še v robustnega terenca, ki vas za 20 tisočakov brez sramu in težav zapelje tudi po avtocesti. Opozorimo tudi, da stlačiti pohištvo v avtomobil pogosto ni enostavno, prevoz pa je lahko tudi nevaren.
Pravzaprav je vseeno, v kakšnem avtomobilu prevažamo psa – no, prav je že, da ima dovolj prostora oziroma se počuti kolikor toliko v redu. Tokrat spomnimo na dejstvo, da se ljudje drugače obnašajo za volanom, se bolje počutijo, so bolj previdni, če prevažajo v avtomobilu psa. Da psi, dobro, pomirjujoče, vplivajo na voznike, so pokazale raziskave. V tem je prav gotovo nekaj resnice, pritrjuje tudi Andrej Brglez. Zapeljemo se s Suzukijem SX4 s-cross, ki je opremljen z mehkim hibridom.
Dizel, bencin, zadnje čase še elektrika – to so osnovne pogonske možnosti, ki jih poznamo in so nam razumljive. Tudi za hibride ste vsi seveda slišali, mnogi nekatere tudi poznate, najbolj zagotovo toyotine, ki so na tržišču že več kot 20 let. Spomniti pa moramo, da je zdaj je precej proizvajalcev, ki ponujajo hibridna vozila in da so med njimi tudi kar precejšnje razlike. Ker je tudi oznak kar nekaj, se prav lahko med vsemi temi kraticami tudi z lahkoto zmedemo. Andrej Brglez razloži, da v osnovi poznamo tri hibridna vozila: hibridno električno vozilo, priključno hibridno električno vozilo in mehko električno hibridno vozilo. Posvetimo se tudi novemu vozilu, ki je za mnoge Slovence še vedno avtomobil številka ena, za mnoge že več kot 40 let. Golf morda za koga v zadnji osmi generaciji celo ne bo najboljši, je pa zagotovo s svojo digitaliziranostjo avtomobil prihodnosti, da ne rečemo avtomobil iz prihodnosti.
Doktorica Darja Topolšek s Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru je skupaj s študenti izpeljala raziskovalni projekt z naslovom Prometno varnostni vidik asistenčnih sistemov v osebnih avtomobilih. Ugotovljeno je bilo, da kupci premalo poznajo asistenčne sisteme. Kar zadeva prodajalce v avtomobilskih salonih, jih večina trdi, da sisteme dobro poznajo, v resnici pa njihovo znanje ni tako zelo široko in jih potencialnim kupcem premalo natančno predstavljajo. Pogosto so mnogi varnostni sistemi skupaj v paketu z še drugimi dodatki, ki jih sicer kupec ne bi izbral. Ugotovljeno je bilo tudi, da večina kupcev asistenčnim sistemom še ne zaupa. Andrej Brglez poudarja, da se mnogi kupci potem, ko določen sistem spoznajo in ga preizkusijo (recimo radarski tempomat) navdušijo nad njim in se jim zdi nujno, da ga imajo. Vozil nas je Nissanov novi mali posebnež juke, ki je večji in udobnejši od predhodnika.
Asistenčni sistemi v osebnih avtomobilih – na to temo smo na Valu 202 že marsikaj povedali. Logično je, da se zdaj večina sistemov, ki pomagajo pri vožnji, jo naredijo bolj varno, včasih tudi bolj zabavno, seli tudi v motocikle. A vozilo na dveh kolesih je vseeno drugačno, tako se vsega ne da enostavno preseliti iz avtomobilov v motocikle, na primer zaviranja v sili, ki je v avtomobilih zelo uporabno in učinkovito. Eden takih modernih športno potovalnih motociklov je prav gotovo tudi BMW z oznako R 1250 RS. Tega je preizkušal Marko Radmilovič. Več o asistenčnih sistemih pa pove Andrej Brglez.
Argumenti, ki so fordovo kugo v zadnjem desetletju naredili tako popularno, so prostornost, prilagodljivost in velika izbira tako različic opreme, kot izbire agregatov in menjalnikov. Pri novem Audiju A3 ob odpiranju vrat sistem izstopajočega opozori na nevarnost od zadaj – radar zaznava premikanje 70 metrov daleč. Pri Toyoti so predstavili proace city. Gre za vozilo, ki ga že poznamo iz skupine PSA, torej berlingo oziroma rifter, pa tudi Opel combo life sodi v to skupino ožjih sorodnikov. Na voljo sta dve dolžini, v tovorni različici je 3,3 oziroma 4,3 kubičnega metra prostora, tako lahko tovorna različica sprejme dve evropaleti. V potniški različici je pri obeh dolžinah možno izbrati 5 ali 7 sedežev.
Kako natančni smo lahko pri napovedovanju mobilnosti v prihodnosti? Vemo da bo tudi jutri pomembna. Celo ključna. Na kaj najprej pomislimo, ko rečemo, da bo popolnoma drugačna. Da bo elektrificirana. Pa povezana, deljena in avtonomna. Pa je to res vse kar lahko vemo o prihodni mobilnosti. Janez Martinčič in Andrej Brglez povesta, da vemo še veliko več, a da bo treba novo prihodnost najprej tudi živeti v posebnem mestu - laboratoriju, ki ga na Japonskem gradi Toyota in v katerem se bodo ljudje naučili živeti z roboti. Ne samo avtomobilskimi, ampak tudi s številnimi drugimi.
Med vsemi dobrotami, ki jih prinaša nova octavia, posebej omenimo, da je to prva Škoda s prikazovalnikom »head-up«, z elektronskim načinom pretikanja samodejnega menjalnika, prvič tudi s tripodročno klimatsko napravo, ponuja pa tudi matrične žaromete LED. Beležimo tudi prihod novega Suzukijevega ignisa. Zapeljal pa nas je Volkswagen tiguan "Allspace", ki je imeniten in prostoren prevoznik.
Mnogi od nas še niso pripravljeni, da bi izpustili volan svojega vozila iz rok in prepustili upravljanje robotu. A avtonomna vožnja se napoveduje, prihaja. Andrej Brglez poudarja, da sta poti v avtonomno vožnjo dve: prva, tehnološka, bo hitra, tista druga, ki se ima zgoditi v naših glavah, pa bo bolj počasna. Vozili smo Nissan X-trail z dizlom in bencinarjem. Volkswagen predstavlja novi arteon, tudi v različici Shooting Brake, Opel napoveduje prihod nove mokke.
Danes spet na kolo, pravzaprav ga bomo tokrat najprej pritrdili na nosilec na našem avtomobilu. Pri tem opravilu moramo biti kar natančni, saj ima vožnja s kolesom na strehi ali pač na nosilcu zadaj svoje zakonitosti. Pred vožnjo moramo preveriti tlak v pnevmatikah – dodatna obtežitev pač zahteva prilagoditev. Vožnja s kolesi na strehi ali na nosilcu zadaj pa nato zahteva tudi dodatno pozornost, saj se obnašanje vozila v določenih situacijah lahko kar občutno spremeni. O povpraševanju in primerni izbiri nosilcev za kolesa bo spregovoril Luka Bobnar iz Thule Store iz Ljubljane, naj moramo biti še posebej pozorni ob prevažanju koles na avtomobilu pa bo opozoril Andrej Brglez.
O prometu nikakor ne moremo razmišljati kot o nekakšni samostojni stvari, ki ne vpliva na druga področja družbenega življenja. Med karanteno smo lahko videli, kako hitro smo v mestih zadihali čistejši zrak, ker je bilo avtomobilov na cesti znatno manj. Podobno promet vpliva tudi na druga področja družbenega življenja. O tem, kako vpliva in kakšna prihodnost premikanja nas čaka, se je Jan Grilc pogovoril z Andrejem Brglezom, opazovalcem mobilnosti in strokovnim sodelavcem Vala 202 za področje prometa.
Neveljaven email naslov