Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.

Če nam je v avtomobilu vroče, se počutimo slabše in smo posledično živčni in razdražljivi, v prometu pa manj varni oziroma bolj nevarni

Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, se počutimo slabše in smo posledično živčni in razdražljivi, naši odzivi pa temu ustrezno počasnejši, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju iz ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.

Da je strokovna avtomobilska javnost obremenjena s predalčkanjem, niti ni velika novica. Zato danes prekinimo to staromodno tradicijo in si oglejmo avtomobil, kot so jih gledali nekoč. Kot izdelek, ki slavi tako oblikovalsko lepoto kot inženirsko iznajdljivost. Avto se preprosto imenuje peugeot 508. Kot vemo, se vdiranje v posvečeni razred premijske trojice po navadi konča slabo. Številni so poskušali, tudi s francoske fronte, a so se razni vel satisi ali C6 pošteno opekli. Res pa, da niso pokleknili nič bolj ali nič manj kot razni opli, fordi in podobni. Peugeot je svoje premijsko vozilo, vsaj tako mi razumemo 508, razvil okoli drugačne ideje. Ne poskušati premagati šestic, ejev in petic, temveč jih pustiti na njihovi strani hriba, sami pa poskušati na vrh zlesti po drugih poteh. Preveč okolišenja? Povejmo preprosto. 508 je oblikovan s šarmom, ki ga v provinci Germanija ne zmorejo. Ker so nas ob spoznavanju seznanili s kombijevsko različico vozila – SW jo imenujemo – se posvetimo zadnji. Kajti menimo, da je med limuzinsko in kombijevsko izpeljanko kar precej razlike. Če sta od spredaj avtomobila identična, sveže in inovativno oblikovana, pa je zadek kombija nekaj povsem samosvojega. Ker se luči nadaljujejo v stekleno linijo prek vrat prtljažnika, deluje vozilo avantgardno, a spet ne premoderno; ampak recimo temu, da je trendovsko.  V bleščeče beli je stranski rez mogočen in v industriji, v kateri skorajda nič ni več originalnega, je samosvojost podobe Peugota 508 neizpodbitno dejstvo. Notranjost se nadaljuje v podobnem slogu. Ekstravaganca z dotikom prestiža. I-cocpit, velik marketinški adut sodobnega peugeota, je sicer uporaben, a digitalizacija armaturne plošče ob še vedno junaškem naboru stikal povprečnega voznika vsaj prvi trenutek zmede. Verjamemo, da se z lastništvom sindrom nenehnega beganja med nastavitvami vozila umiri. Mehansko gledano, smo navdušeni nad osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, še vedno pa zaupajo tudi dizlom. V našem primeru je 130 kilovatov dvolitrskega dizelskega stroja gosposko umirjenih, a bolj kot prožnost in kultiviranost agregata navduši njegovo prilagajanje dolgim avtocestnim križarjenjem. Pri čemer mislimo na zelo zmerno porabo ob konstantni hitrosti, ki za avtocestno omejitev zahteva komaj kaj več kot dva tisoč vrtljajev v minuti. Z nastavitvami nekaterih elementov podvozja in menjalnika lahko značaj tega velikega avtomobila kar precej prilagajamo in vloga potovalnika, se zdi, mu leži najbolje. Povejmo na koncu še to, da je 508 tudi stroškovno razumno umeščen avto.