Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Klimatska naprava je varnostni element

24.07.2019

Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.

Če nam je v avtomobilu vroče, se počutimo slabše in smo posledično živčni in razdražljivi, v prometu pa manj varni oziroma bolj nevarni

Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, se počutimo slabše in smo posledično živčni in razdražljivi, naši odzivi pa temu ustrezno počasnejši, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju iz ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.

Da je strokovna avtomobilska javnost obremenjena s predalčkanjem, niti ni velika novica. Zato danes prekinimo to staromodno tradicijo in si oglejmo avtomobil, kot so jih gledali nekoč. Kot izdelek, ki slavi tako oblikovalsko lepoto kot inženirsko iznajdljivost. Avto se preprosto imenuje peugeot 508. Kot vemo, se vdiranje v posvečeni razred premijske trojice po navadi konča slabo. Številni so poskušali, tudi s francoske fronte, a so se razni vel satisi ali C6 pošteno opekli. Res pa, da niso pokleknili nič bolj ali nič manj kot razni opli, fordi in podobni. Peugeot je svoje premijsko vozilo, vsaj tako mi razumemo 508, razvil okoli drugačne ideje. Ne poskušati premagati šestic, ejev in petic, temveč jih pustiti na njihovi strani hriba, sami pa poskušati na vrh zlesti po drugih poteh. Preveč okolišenja? Povejmo preprosto. 508 je oblikovan s šarmom, ki ga v provinci Germanija ne zmorejo. Ker so nas ob spoznavanju seznanili s kombijevsko različico vozila – SW jo imenujemo – se posvetimo zadnji. Kajti menimo, da je med limuzinsko in kombijevsko izpeljanko kar precej razlike. Če sta od spredaj avtomobila identična, sveže in inovativno oblikovana, pa je zadek kombija nekaj povsem samosvojega. Ker se luči nadaljujejo v stekleno linijo prek vrat prtljažnika, deluje vozilo avantgardno, a spet ne premoderno; ampak recimo temu, da je trendovsko.  V bleščeče beli je stranski rez mogočen in v industriji, v kateri skorajda nič ni več originalnega, je samosvojost podobe Peugota 508 neizpodbitno dejstvo. Notranjost se nadaljuje v podobnem slogu. Ekstravaganca z dotikom prestiža. I-cocpit, velik marketinški adut sodobnega peugeota, je sicer uporaben, a digitalizacija armaturne plošče ob še vedno junaškem naboru stikal povprečnega voznika vsaj prvi trenutek zmede. Verjamemo, da se z lastništvom sindrom nenehnega beganja med nastavitvami vozila umiri. Mehansko gledano, smo navdušeni nad osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, še vedno pa zaupajo tudi dizlom. V našem primeru je 130 kilovatov dvolitrskega dizelskega stroja gosposko umirjenih, a bolj kot prožnost in kultiviranost agregata navduši njegovo prilagajanje dolgim avtocestnim križarjenjem. Pri čemer mislimo na zelo zmerno porabo ob konstantni hitrosti, ki za avtocestno omejitev zahteva komaj kaj več kot dva tisoč vrtljajev v minuti. Z nastavitvami nekaterih elementov podvozja in menjalnika lahko značaj tega velikega avtomobila kar precej prilagajamo in vloga potovalnika, se zdi, mu leži najbolje. Povejmo na koncu še to, da je 508 tudi stroškovno razumno umeščen avto.


Avtomobilsko prometne minute

867 epizod


Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.

Klimatska naprava je varnostni element

24.07.2019

Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, pomeni to slabo počutje in posledično tudi, da smo nervozni in razdražljivi, naše reakcije pa temu ustrezno počasnejše, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju in ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.

Če nam je v avtomobilu vroče, se počutimo slabše in smo posledično živčni in razdražljivi, v prometu pa manj varni oziroma bolj nevarni

Moderno oblikovani avtomobili imajo veliko steklenih površin, kar pomeni, da se poleti kabina še bolj in hitreje segreje. Če nam je v avtomobilu vroče, se počutimo slabše in smo posledično živčni in razdražljivi, naši odzivi pa temu ustrezno počasnejši, vse skupaj pa pomeni, da smo v prometu manj varni oziroma bolj nevarni. Zato je pravilna uporaba klimatske naprave še kako pomembna – tudi pri izstopanju iz ohlajenega avtomobila v vroč dan, poudarja Andrej Brglez.

Da je strokovna avtomobilska javnost obremenjena s predalčkanjem, niti ni velika novica. Zato danes prekinimo to staromodno tradicijo in si oglejmo avtomobil, kot so jih gledali nekoč. Kot izdelek, ki slavi tako oblikovalsko lepoto kot inženirsko iznajdljivost. Avto se preprosto imenuje peugeot 508. Kot vemo, se vdiranje v posvečeni razred premijske trojice po navadi konča slabo. Številni so poskušali, tudi s francoske fronte, a so se razni vel satisi ali C6 pošteno opekli. Res pa, da niso pokleknili nič bolj ali nič manj kot razni opli, fordi in podobni. Peugeot je svoje premijsko vozilo, vsaj tako mi razumemo 508, razvil okoli drugačne ideje. Ne poskušati premagati šestic, ejev in petic, temveč jih pustiti na njihovi strani hriba, sami pa poskušati na vrh zlesti po drugih poteh. Preveč okolišenja? Povejmo preprosto. 508 je oblikovan s šarmom, ki ga v provinci Germanija ne zmorejo. Ker so nas ob spoznavanju seznanili s kombijevsko različico vozila – SW jo imenujemo – se posvetimo zadnji. Kajti menimo, da je med limuzinsko in kombijevsko izpeljanko kar precej razlike. Če sta od spredaj avtomobila identična, sveže in inovativno oblikovana, pa je zadek kombija nekaj povsem samosvojega. Ker se luči nadaljujejo v stekleno linijo prek vrat prtljažnika, deluje vozilo avantgardno, a spet ne premoderno; ampak recimo temu, da je trendovsko.  V bleščeče beli je stranski rez mogočen in v industriji, v kateri skorajda nič ni več originalnega, je samosvojost podobe Peugota 508 neizpodbitno dejstvo. Notranjost se nadaljuje v podobnem slogu. Ekstravaganca z dotikom prestiža. I-cocpit, velik marketinški adut sodobnega peugeota, je sicer uporaben, a digitalizacija armaturne plošče ob še vedno junaškem naboru stikal povprečnega voznika vsaj prvi trenutek zmede. Verjamemo, da se z lastništvom sindrom nenehnega beganja med nastavitvami vozila umiri. Mehansko gledano, smo navdušeni nad osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, še vedno pa zaupajo tudi dizlom. V našem primeru je 130 kilovatov dvolitrskega dizelskega stroja gosposko umirjenih, a bolj kot prožnost in kultiviranost agregata navduši njegovo prilagajanje dolgim avtocestnim križarjenjem. Pri čemer mislimo na zelo zmerno porabo ob konstantni hitrosti, ki za avtocestno omejitev zahteva komaj kaj več kot dva tisoč vrtljajev v minuti. Z nastavitvami nekaterih elementov podvozja in menjalnika lahko značaj tega velikega avtomobila kar precej prilagajamo in vloga potovalnika, se zdi, mu leži najbolje. Povejmo na koncu še to, da je 508 tudi stroškovno razumno umeščen avto.


20.03.2021

Gume so velika grožnja okolju

Kar zadeva poletne in zimske pnevmatike, strokovnjaki trdijo (in tudi pri nas pogosto poudarjamo), da se ni priporočljivo voziti s prvimi pozimi in z drugimi poleti. Poletne imajo pozimi slabši oprijem, zimske se poleti na toplem asfaltu hitreje obrabijo, če opozorimo le na dve bistveni stvari. V minulih dneh pa smo lahko po mnogih medijih zasledili, da naj v teh dneh ne hitimo in pustimo še nekaj časa zimske gume, ker je vreme še precej nezanesljivo in temperature tudi bolj zimske, torej tudi asfalt precej hladen. Uroš Suhadolc iz Tehnične podpore kupcem podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires med drugim poudarja, da je za daljšo življenjsko dobo pnevmatik pomembna redna kontrola tlaka v pnevmatikah, pa tudi to, da jih vsaj enkrat letno rotiramo, torej da zadnje namestimo spredaj in obratno. Andrej Brglez pa dodaja, da s tem, ko ustrezno skrbimo za gume na svojem avtomobilu, ob tem, da jim podaljšamo življenjsko dobo, naredimo tudi nekaj dobrega za okolje.


06.03.2021

Vsako leto imate lahko novega

Tako kot se spreminja mobilnost oziroma mobilnostne potrebe, tako se pojavljajo tudi nove oblike nakupa oziroma financiranja vozil. V nekaterih evropskih državah se je tako že kar precej uveljavilo t.i. financiranje z odkupom. Pri nas je tega še zelo malo, a tovrstna ponudba obstaja in nekateri se je že poslužujejo. Primož Tiringar, direktor Toyote Slovenija, razloži, da je na ta način obrok vsak mesec enak, po določenem času pa se lahko rabljeno vozilo zamenja z novim – s tem, da obrok ostaja enak. Še en način financiranja mobilnosti, ki prihaja tudi k nam.


27.02.2021

Da le ne svinjajo po našem vrtu

Ko se omenja električni avtomobil, nekako sodi zraven, da se razmišlja tudi o ničnih škodljivih izpustih. Ve pa se tudi, da komponente za električni avtomobil nekje nastanejo, jih proizvedejo in da je ta proizvodnja vse prej kot čista. A če se to onesnaževanje ali pa recimo kar "svinjanje" ne dogaja v našem okolju, nekako nismo tako občutljivi; to je daleč od nas in nas niti ne zanima pretirano. A tako razmišljanje zavaja; če ne bomo gledali dlje, tudi na druge kontinente, potem se nam ne piše dobro.


20.02.2021

Avtomobilski proizvajalci - nekoč sovražniki, zdaj bratje

Poročnih pogodb je vedno več, avtomobilski proizvajalci različnih znamk si izmenjujejo svoje rešitve in proizvode, jih tudi skupaj razvijajo.


13.02.2021

Hitrost včeraj, danes in jutri

V Bruslju bi radi v okviru iniciative za zmanjšanje nezgod s smrtnim izidom na evropskih cestah največjo dovoljeno hitrost omejili na 180 km/h. V EU imajo vse države določene najvišje dovoljene hitrosti – največ 140 km/h, razen Nemčije, na katero se pravzaprav nanaša pobuda Bruslja. A Nemci se z različnimi argumenti pobudi upirajo in trdijo, da je kakršnokoli omejevanje hitrosti v nasprotju z vsako človeško logiko in da so nemške avtoceste najvarnejše na svetu. Poleg zgodovinskega pregleda omejitev hitrosti analiziramo tudi model DS3 Crossback in večjega DS7 Crossback.


06.02.2021

Trump z lamborghinijem, Biden z vlakom

Pred vsakimi predsedniškimi volitvami v ZDA je ena od pomembnejših predvolilnih tem vedno tudi avtomobilska industrija in načrti v zvezi z njo. Kandidati po pravilu vedno obiščejo tudi središče avtomobilskega dogajanja čez lužo v Detroitu in nagovorijo tamkajšnje proizvajalce. Načrti in smernice, ki jih tam začrtajo, so še kako pomembni tudi za Evropo, tudi za Slovenijo. Andrej Brglez poudarja, kako zelo sta si v tem pogledu različna prejšnji predsednik Trump in sedanji Biden; prvi ima rad velike in drage igrače, drugi pa se je dolga leta v službo vozil z vlakom. Trumpa je podpirala naftna industrija, Biden pa bo zdaj nedvomno spet obudil skrb za okolju prijaznejša pogonska sredstva. Ameriška politika bo torej poslej bolj spet prijazna do okolja.


30.01.2021

Manj prevoženih kilometrov ne pomeni manj nesreč

Danes se bomo še enkrat ozrli na preteklo s korono zaznamovano avtomobilistično leto. Tokrat z vidika prevoženih kilometrov, ki jih je bilo občutno manj, manj je bilo tudi žrtev prometnih nesreč, a ne toliko manj kot bi morda lahko pričakovali glede na to, da smo se bistveno manj vozili. Z Andrejem se sprašujeva, zakaj število prometnih nesreč ni bolj padlo? V Nemčiji se veliko govori o omejitvah hitrosti na avtocestah, a to verjetno ni prava formula za zmanjšanje števila žrtev, saj so avtoceste daleč najbolj varne, tudi pri nas.


23.01.2021

Slovenci še vedno kupujemo za sosedove oči

Po Evropi se je delež hibridnih in tudi električnih vozil občutno povečal, mi pa smo s Hrvaško povsem na repu razpredelnice, pri nakupu se ne obnašamo premišljeno in racionalno. Preizkusimo osvežena modela Peugeot 3008 in 5008 z izboljšanim sistemom nočne vidljivosti in prilagodljivim tempomatom. Pri prvem modelu je možen tudi hibridni pogon, približno 59 kilometrov električne avtonomije.


16.01.2021

Krivca za četrtino manjšo prodajo poznamo

Prodaja avtomobilov je pri nas v letu 2020 padla za 26 odstotkov. Krivec je znani virus. Tudi letošnje leto se za prodajalce avtomobilov ni začelo obetavno, saloni so še vedno zaprti. Kupci sicer veliko poizvedovanj opravijo po spletu, a za dokončno izbiro in nakup se v veliki večini na koncu odločijo v prodajnem salonu. Zapeljemo se s Cliom, ki gre tudi na plin - z njim se da prevoziti tudi do tisoč kilometrov; poročamo pa še o povečanju proizvodnje električnih vozil pri nekaterih proizvajacih, ki so v preteklem letu beležili občutno povečanje prodaje elektrificiranih vozil.


09.01.2021

Pet finalistov za Slovenski avto leta

Predstavitev vseh petih finalistov, ki so jih izbrali gledalci, poslušalci in bralci devetih medijev - z Andrejem Brglezom.


02.01.2021

Mobilna novoletna poslanica

Prejšnja leta smo v tem terminu in ob tej priložnosti poskušali v nekaj stavkih povzeti dvanajst mesecev v avtomobilski industriji, v mobilnosti, tehnologiji in kar je podobnih izrazov, ki brenčijo okoli druge najbolj priljubljene teme moškega dela civilizacije. Prva najbolj priljubljena tema moškega dela civilizacije je na srečo še vedno ženski del civilizacije, recimo. Leto 2020 je naša običajna vprašanja dramatično spremenilo. O napredku tehnike, tehnologije in navad se letos nima smisla vpraševati … Čeprav, da ne bo razumljeno narobe, sta tako razvoj kot snovanje znotraj avtomobilskega dela mobilnosti tekla bolj ko ne nemoteno naprej. A uporabniki smo se med dolgimi zaporami, omejitvami in vračanji k osnovam bivanja vprašali skoraj usodno vprašanje: »Ali avtomobile sploh še potrebujemo?«


26.12.2020

Tudi v avtomobilski industriji se čuti posledice

Iztekajoče se leto je bilo tudi v avtomobilski industriji precej drugačno kot prejšnja. Zaznamoval ga je koronavirus, ki nam je pomagal spoznati, kako zelo široko je področje avtomobilske industrije in kako globoko segajo korenine. Posledice zmanjšanega obsega izdelave in prodaje so občutili tudi mnogi v Sloveniji, ki so tako ali drugače povezani s to dejavnostjo. Avtomobilska industrija je po mnogih letih zaporedne rasti zdaj prvič doživela padec ali vsaj stagnacijo, a posledice naj ravno zaradi kopičenja kapitala v prejšnjih letih najbrž ne bodo pretirano boleče. Zdaj so avtomobilski snovalci pred dilemo, kam usmeriti razvoj in svoje sile, da bodo v prihodnjih letih čim bolj konkurenčni. Ker je ponudb različnih načinov in kombinacij pogonov vedno več, so v dilemi ne samo proizvajalci, ampak tudi kupci. Komentira Andrej Brglez.


19.12.2020

Trezni za volanom – mladi so nam lahko za vzor

Direktor Zavoda Vozim David Razboršek poudarja, da se je med leti 2015 in 2019 pri mladih voznikih za 60 odstotkov zmanjšal delež smrti, ki so posledica prometnih nesreč povzročenih pod vplivom alkohola. Mladi si zaslužijo pohvalo. Starejši pa kot kaže še vedno pogosto govorijo eno, delajo pa drugo, torej še vedno prepogosto sedajo za volan pijani. Andrej Brglez upa, da bodo mladi svoj odgovoren odnos do prometa gojili še naprej, za starejše kršitelje pa bi morda bilo priporočljivo zakrpati kakšno luknjo v zakonu, ki še vedno omogoča preveč lahkomiseln pogled na vožnjo pod vplivom alkohola.


12.12.2020

Moralna teža avtomobila

Moralna teža avtomobila – besedna zveza, ki jo zadnje čase pogosteje slišimo. Morda zveni malo čudno, upali bi si trditi, da tudi kar malo marketinško, a vseeno upamo, da ne preveč. Andrej Brglez razloži, da so poskusi dviga morale, če to tako imenujemo, v proizvodnji avtomobilov stari že več kot sto let, saj je že Henry Ford kontroliral svoje delavce na domu in preverjal, kako živijo njihove družine. Skratka, moralna teža avtomobila naj bi v prihodnosti dobila več teže.


05.12.2020

Elektrika v kamionih je čisto druga zgodba

Manjša, osebna električna vozila, tu smo že kar doma, bi lahko rekli. Kamioni, avtobusi in sploh, kar je večjih prevoznih sredstev, tu pa so zgodbe, ali pa recimo kar računice, precej drugačne. Pri kamionih je pomembna nosilnost, torej s seboj voziti velike in težke baterije, ni smiselno. Poleg tega jih je treba tudi polniti. Koliko časa bi to trajalo in kako velik doseg bi omogočilo?


28.11.2020

Po dizlih emisijska afera tudi pri hibridih

Prodaja priključnih hibridnih vozil v Evropi zadnje čase hitro narašča. Preizkusi najnovejših modelov pa so potrdili, da ti onesnažujejo okolje precej bolj, kot obljubljajo njihovi proizvajalci. Tako Mednarodni svet za čisti prevoz kot tudi Organizacija Transport&Environment sta po analizi podatkov potrdila, da naj bi bile realne emisije CO2 v praksi dva do trikrat višje od tistih uradno zapisanih. Proizvajalci razlagajo, da se navedene vrednosti lahko dosegajo pod določenimi pogoji, kar je veljalo tudi za dizle, ki so se pred časom znašli v podobni aferi. Končno pa lahko spomnimo tudi na električna vozila, ki v praksi tudi nikoli ne uresničijo obljubljenih dosegov.


21.11.2020

Manj davka in nižje kazni

Obeta se nam kar nekaj sprememb, povezanih z denarjem in cestami - ne samo pri obdavčitvi motornih vozil, pri katerih bo ključen dejavnik okoljski vidik, temveč tudi pri prometni varnosti, nižje bodo namreč kazni za prehitre voznike. O nekaterih razmišlja Andrej Brglez. Z njim se je pogovarjal Boris Žgajnar.


14.11.2020

Trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo

V začetku novembra je potekal tradicionalni vrh nemške avtomobilske industrije, ki vse bolj nakazuje zeleno spremembo. Glavni industrijski sektor v Nemčiji se brez dvoma ukvarja z največjo preobrazbo avtomobilske industrije v zgodovini, a trajnost ni garancija, ki bi jamčila dobro prodajo. Več o smernicah prihodnosti pa Andrej Brglez v pogovoru z Borisom Žgajnarjem.


07.11.2020

Cesto osvetljujejo vse daljši avtomobilski žarometi

Dnevi so krajši, čas med vožnjo, ko nam cesto osvetljujejo avtomobilski žarometi pa vse daljši. Danes torej nekaj več o avtomobilskih lučeh, ki so pri izbiri avtomobila eden izmed tistih dodatnih paketov, na katerega običajno povsem pozabimo. Malokdo ve, da je mogoče na avto namestiti različne luči in, da izbira primernih pomeni razmislek o tem, kakšne so naše vozniške zahteve. O podrobnostih danes Boris Žgajnar v pogovoru z Andrejem Brglezom.


31.10.2020

Za več varnosti bi se morali razkriti

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.


Stran 8 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov